»Trenutne razmere v Siriji so zelo negotove, vse se odvija prehitro,« pravi Pedro García, španski salezijanski misijonar, ravnatelj salezijanske ustanove v Damasku. »Zaenkrat lahko samo čakamo in nadaljujemo poslanstvo skupaj z ljudmi. Salezijanci smo že od začetka imeli odprta vrata tudi v najtežjih trenutkih vojne. Vedno smo bili referenčna točka za prebivalce in to smo tudi v tem trenutku,« dodaja.
Salezijanci so navzoči v mestih Alep, Damask in Kafroun z neformalnimi vzgojnimi dejavnostmi in mladinskimi centri, ki v povprečju vsakodnevno sprejemajo in dajejo kanček upanja več kot 3.000 otrokom in mladim. V zadnjih dneh, po padcu Asadovega režima, so morali zaradi varnosti mladoletnikov začasno prekiniti svoje dejavnosti, ne pa tudi svoje zavezanosti skrbi in sprejemanju ljudi v stiski.
Zdi se, da je zadnje dogodke prebivalstvo sprejelo kot osvoboditev. Mnogi so šli na ulice s skromnim veseljem, a »po vsej državi je situacija negotova in vse se odvija prehitro. Pri nas je tradicija, da praznujemo sveto Barbaro (4. december, op. ur.) z zabavami v kostumih in tradicionalnim obedom, letos pa smo se odločili, da bomo namesto zabave priredili bdenje pred Najsvetejšim in prosili za mir,« je še dodal García.
»Trenutek resnice bo, ko bodo različne frakcije, ki sestavljajo koalicijo, sedle za pogajalsko mizo. Vse bo odvisno od tega, kako bodo organizirane protiuteži nove vlade,« sklene salezijanec.
Tudi salezijanski inšpektor inšpektorije Bližnji vzhod Simon Zakerian, ki se te dni mudi v Rimu na tečaju usposabljanja in vodenja za novoimenovane inšpektorje, je potrdil niz nasprotujočih si občutkov, ki trenutno sobivajo med prebivalci v Siriji. »Sirsko ljudstvo se po eni strani veseli, po drugi pa joče. Dolga leta so bili Sirci navajeni živeti z blokado svobode: niso se mogli izražati, govoriti, kritizirati … Zdaj upamo, da bo prišlo do pozitivnega preobrata.«
Vprašanje mnogih se pravzaprav nanaša na prihodnost. Škofje, tako katoliški kot pravoslavni, so že imeli več srečanj z nekaterimi voditelji uporniških skupin in prejeli zagotovilo, da se kristjanov »ne bodo dotaknili, ker so bili vedno zvesti naši državi«. To vliva previdno upanje, a vsi želijo počakati in se prepričali, da bodo novi voditelji naroda to tudi udejanjili in da niso le izjave o nameri.
Mladi, ki obiskujejo salezijanske ustanove, so lakmusov papir nove stvarnosti. Inšpektor nadaljuje: »V tem času so bili naši mladi večinoma doma. V WhatsApp skupinah so se spodbujali, naj ne hodijo na ulice, naj počakajo, kako se bo odvijala situacija … Strah je še vedno navzoč, a hkrati tli tudi malo upanja, da je ta sprememba iskrena v dobro države.«
ANS, foto © Vatican Media