Uvod
Govorjenje o novi dobi ljudi Cerkve včasih prestraši, drugič očara. Novo obdobje v zgodovini pomeni spremembo v razmišljanju, delovanju, načrtovanju in evangeliziranju. Vsako novo obdobje uvaja različne procese in inovativna orodja, povezana s posodobitvijo komunikacije in preobrazbo celotne kulture. Nekatere komunikacijske strukture se rahljajo, druge kristalizirajo, tudi v Cerkvi, medtem ko javnost pridobiva veščine brez primere in predstavlja vedno bolj inovativna pričakovanja.
Za preteklo medijsko obdobje so bila značilna enosmerna sporočila: prejemnik je imel malo orodij za odgovor na prejeto sporočilo. V dobi novih medijev se prejemniki na predlagano vsebino odzivajo na interaktiven način. Pošiljatelj mora pričakovati, da bo prejemnik odreagiral in sodeloval. Vsake toliko pride do novega medijskega obdobja in ta sprememba je še posebej očitna prav zdaj. Nedvomno se nekateri načini ustvarjanja vsebin izpred nekaj let zdijo že arhaični, saj se mediji, predvsem družbeni, dinamično spreminjajo.
Nova doba v medijih
Digitalna doba je že spremenila svet komunikacije in ga bo še naprej spreminjala. Medijski uporabniki so v nenehnem v stiku s svetom, prijatelji, družino, novicami in dogodki. Tehnologija sili javnost, da je postala dejavnejša in išče inovacije. Po drugi strani pa podjetja po vsem svetu vstopajo v novo dobo komuniciranja z neverjetno profesionalnostjo in uporabnikom nudijo izdelke, povezane z vsemi področji človeškega življenja.[1] Poleg tega je v dobi novih medijev vsak uporabnik lahko vir novic. Informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo, da načeloma en sam medijski uporabnik postane zasebna tiskovna agencija, ki vpliva na milijone ljudi po vsem svetu.[2] Pridobljene veščine ustvarjanja vsebin, poznavanje družbenih medijev in interneta (SEO, algoritmi) zadoščajo, da se informacije širijo kot virus (viralno), ki prej ali slej dosežejo marsikateri konec sveta.
Svetovalka za odnose z javnostmi Anastasiya Golovatenko pravi, da je leto 2021, v času pandemije Covid-19, zaznamovalo začetek nove dobe komuniciranja na družbenih medijih. Nadalje oriše pet trendov v spreminjajoči se dobi sporočanja: večji poudarek na digitalnih strategijah, ustvarjanje enormnih količin vsebine, virtualni dogodki bodo postali del korporativnega komuniciranja, hitra rast spletne prodaje, izpostavitev komunikacijskih menedžerjev na najvišji ravni.[3] Michelle Marasch Ouellette, specialistka za odnose z javnostmi, krizno komuniciranje, strateško načrtovanje in pripovedovanje zgodb, dodaja, da je svet po pandemiji korenito spremenil način komuniciranja. Tu je nekaj načel spreminjanja komunikacijskega sloga: potreba po avtentičnosti, dejavnem poslušanju javnosti, govorjenju novega jezika, tesnem sodelovanju s ciljno publiko in nudenje sporočila, povezanega z vrednotami.[4] Leta 2017 je strokovnjak in avtoriteta za blagovne znamke Andy Stalman (Mr. Branding) dejal, da nismo v dobi sprememb, ampak doživljamo menjavo dob in vsako novo obdobje rodi novega človeka. Po mnenju strokovnjaka je bistvo novega človeka humanoffon, človeško bitje, ki hkrati živi v offline in online svetu, ki sta bila pred ducat leti še različna svetova, zdaj pa nista več.[5]
Sprememba dobe v medijih se nanaša na razvoj, ki poteka v načinu komuniciranja in sprejemanja informacij med ljudmi. Metamorfoza medijev na pomemben način navdihuje družbeni razvoj – zgornjo temo najdemo v več teorijah medijev.[6] Tehnološke spremembe, trendi in navade bistveno vplivajo na te preobrazbe. Tehnološki razvoj pametnih telefonov, spletni videoposnetki, vse hitrejši internet, personalizacija vsebin in spletno trženje prenašajo uporabnike in izdajatelje programov v novo dobo. Srečanje globalizacijskih procesov z mediji prinaša nove oblike komuniciranja in jih pospešuje.[7] »Najbolj dominantna in objektivizirajoča tehnologija prihodnosti je nedvomno internet, opredeljen kot komunikacijska platforma, kibernetski prostor in nova družba.«[8]
Komunikacija v novi dobi izstopa po pozornosti do ciljne publike, ki jo je treba doseči, z namenom ustvarjanja ustrezne vsebine, pri čemer je treba upoštevati, da se prihodnost komuniciranja vse bolj seli v digitalni svet. Poleg tega se mora osredotočiti na ustvarjanje raznolikih vsebin, prilagojenih komunikacijskim kanalom. Od tod izhaja tudi vloga tako imenovanih ustvarjalcev vsebine. Naslednji korak obravnava uporabo pripovedovanja zgodb pri ustvarjanju vsebin, združevanje dejstev, pripovedi in čustev ter spodbujanje sodobnega komunikacijskega jezika v sporočilih.
Nova doba v Cerkvi
Nove tehnologije in razvoj interneta spreminjajo pristop Cerkve k evangelizaciji. Zahvaljujoč napravam, ki so bile še pred nekaj leti neznane, je Cerkev stopila na prižnice, ki jih vidijo in slišijo milijarde ljudi po vsem svetu. Teoretično lahko na primer skoraj tri milijarde ljudi sledi zgodbi, ki jo člani Cerkve objavijo na Facebooku. Novo obdobje evangelizacije je včasih begajoče, drugič pa je izziv, ki ga mnogi ljudje sprejemajo kot na dar Svetega Duha. Ob tem velja dodati, da je eden največjih izzivov za Cerkev na začetku 21. stoletja dvosmerna in interaktivna komunikacija, ki je v medijskem komuniciranju tako rekoč že realnost. Skladno s tem se komunikacijska teologija ne ukvarja le z področjem vere, ampak pomaga tudi pri osmišljanju sekularnih oblik komunikacije v razvijajočem se svetu. Nakazuje središčnost osebe kot temeljne drže in poudarja duhovno razsežnost komunikacije.[9] »Doživljamo epohalno spremembo: ne samo kulturno, ampak tudi antropološko preoblikovanje, ki ustvarja nove jezike in brez razločevanja zavrže vzorce in primere, ki nam jih je predala zgodovina.«[10]
Pred našimi očmi se dogaja menjava dobe in s tem preoblikovanje vzorcev in primerov. Komunikacijske preobrazbe vključujejo spremembe tudi v tem, na kakšen način z evangelijskim sporočilom dosegamo ljudi, kar je ostalo nespremenjeno desetletja. Papež Frančišek ta položaj razume in skuša vernike nagovoriti, da se prilagodijo novi stvarnosti. »Vse to ima v našem času posebno vrednost, saj to, kar doživljamo, ni le obdobje sprememb, ampak menjava dobe. Smo torej v enem tistih trenutkov, ko spremembe niso več linearne, temveč epohalne.«[11]
Dosedanja kultura srečanja iz oči v oči se umika komunikaciji prek tehnoloških orodij. Ljudje komuniciramo hitreje, a pogosto brez neposrednega stika. Meje časa in prostora v dvosmerni komunikaciji izginjajo in zaradi tehnološkega razvoja se pojavlja občutek moči. Ob tem se na področju vere postavlja vprašanje: ali Bog obstaja tudi v virtualnem svetu? Odgovor je nedvoumen: Bog je vsemogočen in zato ga tudi v digitalnem svetu prepoznamo po znakih, simbolih in podobah. Podoba v virtualnem prostoru je le orodje, lahko pa, tako kot podobe v cerkvah in muzejih, postane način za vzpostavitev medosebnega odnosa s Stvarnikom. Komunikacijska orodja v digitalnem svetu sodijo v realni svet in omogočajo evangelizacijske procese v prostranem Areopagu sodobnega časa.[12]
Zaključek
Za 21. stoletje je značilna nova doba izmenjave informacij, ki vstopa na neznano ozemlje. Ljudje danes komuniciramo drugače kot pred desetimi leti, čez deset let pa bi se lahko položaj dramatično spremenil. Način komuniciranja in sprejemanja vsebin se spreminja. Ne gre toliko za epohalno spremembo kot za menjavo dobe, tako na institucionalni kot osebni ravni. Internet, družbena omrežja in umetna inteligenca so spremenili način interakcije ljudi, zlasti s sodobnimi orodji, ustvarjanjem različnih vsebin in raziskovanjem novih komunikacijskih kanalov.
Mediji v kulturno-religiozno-komunikacijski sestavljanki določajo napredne trende, povezane z digitalnim svetom. Kar zadeva Cerkev, je izziv najti ravnotežje med evangelizacijo, posredovanjem vrednot in uporabo sodobnih medijev za posredovanje informacij v natrpan medijski prostor. V tem pogledu Cerkev potrebuje večkanalno in interaktivno komunikacijo ter prilagajanje razvijajočim se stvarnostim, saj je od Jezusa Kristusa prejela nalogo evangelizirati ves svet, tudi digitalno celino, ki ni tako majhna.
Maciej Makula SDB, www.shapingtomorrowsdb.org
[1] ISPGRUP, The new era of communication: digital communication, https://www.ispgrup.cat/nueva-era-la-comunicacion-digital/.
[2] Paolo Mancini, The evolution of communication: old and new media, https://www.treccani.it/enciclopedia/l-evoluzione-della-comunicazione-vecchi-e-nuovi-media_%28Atlante-Geopolitico%29/.
[3] Entrepreneur, Anastasiya Golovatenko, Five trends signalling a new era in communication, https://www.entrepreneur.com/en-ae/growth-strategies/five-trends-signalling-a-new-era-in-communication/364001.
[4] PRsay, Michelle Marasch Ouellette, 7 Rules for a New Era of Communications, https://prsay.prsa.org/2021/01/06/7-rules-for-a-new-era-of-communications/.
[5] Diario de Mallorca, David Arráez Palma, Andy Stalman: We are not in an era of change, but in a change of era, https://www.diariodemallorca.es/economia/foro-negocios-businessdm/2017/01/27/andy-stalman-cambio-cambio-3476168.html; Andy Stalman, Humanoffon: Is the internet changing us as human beings?, Deusto 2018.
[6] Stanisław Michalczyk, Teorie mediów w nauce o komunikowaniu, v: M. Kita, M. Ślawska (ur.), Transdyscyplinarność badań nad komunikacją medialną, T. 1, Stan wiedzy i postulaty badawcze (33-51), Katovice 2012, str. 36-38; Marek Łuczak, Media jako katalizator globalizacji, Media i społeczeństwo, 6/2016, str. 16.
[7] Asy Briggs, Peter Burke, Społeczna historia mediów, tłum. J. Jedliński, Varšava 2010, str. 21.
[8] Marek Łuczak, Rola nowych technologii w ewolucji globalizacji, Studia Ekonomiczne. Zeszyty Naukowe Uniwersytetu Ekonomicznego w Katowicach, št. 317, 2017, str. 13.
[9] Bianchi Jean, Bourgeois Henri, Theology and communication, v: Franco Lever – Pier Cesare Revolt – Adriano Zanacchi (ur.), Communication. Dictionary of Sciences and Techniques, www.lacomunicazione.it.
[10] Frančišek, Svetovni vzgojni sporazum, https://www.educationglobalcompact.org/resources/Risorse/vademecum-italiano.pdf.
[11] Frančišek na avdienci članov rimske kurije ob izmenjavi božičnih voščil, 21.12.2019, https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2019/12/21/1022/02087.html#inglese.
[12] Jan Kazimierz Przybyłowski, Komunikacja w nowej kulturze i w Kościele, Studia Włocławskie 20, 2018, str. 363-374.