Misijonski animator Jože Andolšek je pripravil knjižico in video o misijonskem poslanstvu v Etiopiji, kjer s prostovoljci tudi dejavno pomaga. Njegova prošnja ob tem se glasi: »Dragi prijatelji! Samo eno prošnjo imam: da bi postali boter otroku v Etiopiji Ob koncu 7-minutnega filma je kontakt! Na mesec le 15 evrov! Hvala, amasegenalo!«
V knjižici Misijon za ljubezen Etiopije, v kateri so zbrani zapisi nekaterih prostovoljcev, ki so v zadnjem obdobju preživeli v misijonskih ustanovah, Jože Andolšek med drugim zapiše:
»Vedno znova se rad vračam v Etiopijo, ki je kar 53-krat večja od Slovenije in ima 107 milijonov prebivalcev. Povprečna starost ljudi je le 44 let. Prvič sem se srečal s to preizkušeno deželo leta 1984, ko je bila salezijanska družba po vsem svetu povabljena, da ji pomaga lajšati trpljenje. Takrat je zaradi lakote umrlo več kot milijon ljudi, po večini otrok. … Pri delu z revnimi me nagovarja papež Frančišek, ki pravi, da naj bi kristjani šli na obrobja, kjer ljudje, posebno mladi, trpijo, in naj bi jim pomagali priti do dostojnega življenja.
Velikokrat se mi v misijonu postavlja vprašanje o dostojanstvu človekove osebe. Kaj je to, je težko ubesediti. To dostojanstvo smo prejeli že pri spočetju in nato pri svetem krstu. In to je najbolj sveto v nas. Ko se tega zavemo, smo lahko dar bližnjemu, posebno dar za lačne, bolne, nepismene … Kadar smem deliti življenje z najbolj revnimi in ko doživim revščino čisto od blizu, se zavem, da bodo ubogi nekega dne obhajali resnično skupnost z Jezusom, to pa zato, ker znajo zares deliti.
Vsak dan znova se ukvarjam z mislijo, da sem poklican, da drugemu podarim svoje življenje, kar pomeni, da svoje življenje izgubim ter ga s tem na novo prejmem. Pri tem ni pomembno, kako veliko je to delo – kot bi rekla sv. mati Terezija –, ampak je pomembna ljubezen, s katero je delo opravljeno.
Želim si, da bi vsi otroci in mladi imeli priložnost, da bi obiskovali šolo, imeli dovolj hrane, pitne vode, da bi imeli zdravstveno oskrbo. Le tako bodo lahko uresničili svoje sanje. Zato živeti solidarno v tem globalnem svetu pomeni deliti to, kar sem in imam, z najbolj potrebnimi. Vsak izmed nas je povabljen, da si ob Božji besedi in ob lomljenju kruha izprosi dobro srce, ki je sočutno in dela dobro.«
