Pred dnevi je sodišče v Bahawalpurju mladega kristjana Nomana Masiha, starega 22 let, obtoženega bogokletja proti preroku Mohamedu zaradi slik, prejetih prek Whatsappa leta 2019, obsodilo na smrt z obešanjem.
Lazar Allah Rakha, odvetnik Nomana Masiha, je dejal, da je globoko razočaran nad kaznijo, saj tožilstvo ni predložilo dokazov o obtožbi bogokletja. Kljub temu je po dolgih štirih letih sodišče mladeniča obsodilo na smrt. Noman je bil obtožen bogokletja, ker je na svojem mobilnem telefonu prenašal bogokletne slike. »Sojenje Nomanu Masihu se je zaključilo januarja, vendar je sodišče večkrat preložilo sodbo pod različnimi pretvezami,« je dejal Rakha.
Aktivist za pravice manjšin Joseph Jansen je dejal, da je zaskrbljujoče, da je bil mladi kristjan obsojen na smrt zaradi zločina brez poštene preiskave. Lažne obtožbe o bogokletju zoper verske manjšine so pogosto podane iz osebnih maščevanj, lastninskih sporov, verske pristranskosti ali komercialnega rivalstva.
Hkrati se je izredno povečala zloraba zakonov o bogokletstvu, ki predvidevajo stroge kazni. Preproste obtožbe o bogokletju so postale opravičilo za napad na katerega koli obtoženca. »Pritožniki in priče, vpletene v lažne obtožbe zoper obtožene, so pogosto nekaznovane,« dodaja Jansen. Aktivist za človekove pravice Ilyas Samuel je pozval višje sodišče, naj razveljavi smrtno kazen, ki jo je izrekel sodnik Muhammad Hafeez Ur Rehman Khan, in opusti vse obtožbe proti Nomanu.
Predsednica Pakistanskega nacionalnega zavezništva za manjšine Lala Robin Daniel je dejala, da je vprašanje bogokletja zelo občutljivo vprašanje v državi. Zelo hujskaške obtožbe lahko sprožijo linč množic. Dejal je, da so ti zakoni močno prizadeli pakistansko marginalizirano krščansko skupnost in uničili življenja mnogih nedolžnih, še vedno pa jih nihče ne poskuša spremeniti. »Vlada,« zaključuje, »mora uvesti nacionalni akcijski načrt za boj proti zlorabi zakonov o bogokletstvu v imenu vere.«
Povzeto po AsiaNews
