V nedeljo, 9. oktobra 2022, je Cerkev obhajala kanonizacijo salezijanca brata Artemija Zattija, bolniškega brata, ki je svoje življenje posvetil skrbi, zdravljenju in spremljanju bolnikov. Ob tem svetovnem dogodku je spregovorila tudi Mónica García Zatti, učiteljica na višjem inštitutu »Juan XXIII.« v Bahía Blanci in sorodnica novega svetnika.
Mónica García Zatti je od leta 2009 učiteljica na oddelku za matematiko in je že neštetokrat šla mimo predavalnice, poimenovane po njenem svetem sorodniku. Njen dedek po materini strani je bil Artemijev bratranec. »Kot družina to doživljamo z močnimi čustvi in ponosom, saj je zgled življenja in predanosti. O njem imam majhno knjigo, ki jo vedno nosim s seboj,« pravi učiteljica in izraža svojo naklonjenost novemu svetniku.
»Artemij je bil v naši družini vedno pomembna osebnost. Dedek nam je pripovedoval o njegovem življenju in o vsem, čemur se je odpovedal, da bi se posvetil skrbi za bolne in uboge. Vedno nam je kazal njegov zgled in nas učil, da moramo prositi na njegovo priprošnjo, kadar imamo zdravstvene težave,« je dejala.
Kot otrok je Mónica živela v kraju Cabildo, 50 kilometrov oddaljenem od Bahía Blance. »Z več bratranci in sestričnami smo živeli v isti hiši. V moji družini smo mu rekli ‘el tío’, stric. Imam tudi sestrično, ki je zaradi Artemijevega življenjskega zgleda postala medicinska sestra. Včasih je štopala v Bahío, kjer je študirala, in s seboj je vedno podobico Artemija Zattija, da bi jo varoval.
Ko je aprila lani odjeknila novica, da bo Zatti razglašen za svetnika, je bila njena družina zelo ganjena. »Vedno smo vedeli, kaj je storil, vendar se nismo zavedali, kako velika in pomembna je njegova osebnost in kaj je pomenil za življenja številnih ljudi. Ko sem poučevala na inštitutu ‘La Inmaculada’, sem izvedela za njegovo beatifikacijo od nekega drugega učitelja in od takrat smo spremljali informacije od ljudi iz številnih držav, ki so nas kontaktirali in nam pripovedovali o svojih boleznih in Artemijevi priprošnji za njihovo zdravje.«
Artemij Zatti je zaradi svoje posebne življenjske zgodbe in poklica slovel kot sveti bolničar po vsej pokrajini in k njemu so prihajali bolniki iz vse Patagonije. Svoje paciente je obiskoval ob vseh urah. V preprostosti svojega življenja, služenju, globoki veri, čutu za skupnost in dobrem razpoloženju so sodobniki videli človeka, ki je našel način, kako biti srečen, in ki je bil zelo podoben Jezusu.
Mónica je še vedno ganjena, ko pripoveduje svojo zgodbo in zgodbo svoje družine. »Moja mama, stric, bratranci in sestrične, tisti, ki so tukaj, in tisti, ki so ‘zgoraj’, v nebesih, vsi praznujemo ob tem dogodku, ki potrjuje zgled, ki nam ga je Zatti vedno dajal.«
ANS