Pandemija koronavirusa je do temeljev zamajala zdravstvene sisteme po svetu, na preizkusu je človeška odpornost in solidarnost. V teh časih so najbolj prikrajšani ob svoj dohodek, ne morejo do hrane, niti prostora, kjer bi lahko živeli. Mnogi ljudi ohranja le upanje na solidarnost.
Kot večina držav je tudi Angola zaprla svoje meje. Ljudstvo deli isto trpljenje zaradi stanja, omejitev gibanja in drugih ukrepov, ki jih je sprejela večina držav za zajezitev širjenja virusa. Težava je, ali ostati doma ali jesti. »Bolje je umreti zaradi bolezni ali biti ustreljen kot pa umreti od lakote. Ne želimo umreti od lakote,« je dejal eden od staršev.
Primer povezanosti v tej ukazani ločitvi je vsak dan moč videti v Angoli. V glavnem mestu Luanda, ki je eno najdražjih mest na svetu, čeprav se potaplja v največji revščini, salezijanci že desetletja zbirajo in sprejemajo otroke, ki živijo na ulicah. Za »meninos de rua« (otroke ulice) so salezijanci pogosto edino upanje rešitve.
Salezijanske ustanove gostijo skoraj 300 mladoletnikov: Casa Magone, Mamma Margherita, Anuarite, Kalakala … Te centre imajo mladi, ki so v njih preživeli svoj čas, za domove. Tu so našli prostor za spanje, vodo za umivanje, čista oblačila, hrano in možnost obiskovanja šole.
Ob pandemiji Covida-19, ki je prizadel ves svet, so se salezijanski misijonarji v Angoli pripravili na zaščito otrok v teh centrih. »Oblast nas je prosila, če lahko v novem centru poskrbimo še za sto otrok z ulic. Dekleta smo poslali k sestram salezijankam,« razlaga salezijanski misijonar Máximo Herrera.
Solidarnost do mladoletnih, od katerih se mnogi zatekajo v salezijanske centre samo čez noč, je izkazal tudi Omar Mohamed, muslimanski pek, ki je v Angolo prišel iz Mavretanije. Ob začetku karantene je obljubil, da bo pekel kruh za don Boskove salezijance, ki skrbijo za otroke. Svojo obljubo še vedno redno izpolnjuje: »Bog bo poplačal za to delo,« je dejal salezijancem. Ni se ustavil le pri tem. Na velikem napisu svoje uboge prodajalne vabi k solidarnosti vse in sam daje prvi zgled: »Medtem, ko vsi prodajajo kruh po 20 kvanz (angolska valuta), ga on prodaja za 15 kvanz,« še dodajajo salezijanci.
Vir: Misiones Salesianas