Začelo se je z vprašanjem: »Bi bila oratorijska voditeljica?« In kljub strahovom in neznanju sem rekla, da lahko. Nekako z mešanico svoje želje in spodbude prejšnjih voditeljev sem prišla na usposabljanje za oratorijske voditelje.
Pričakovanj nisem imela visokih. Morda da odnesem kakšno novo idejo ali dobro prakso. Pa sem prejela veliko več. Že takoj, ko sem vstopila v prostor, sem začutila energijo, ki jo začutiš le ob ljudeh, ki so za stvar in ki si želijo delati dobro.
Z vikenda nisem odnesla samo novega znanja o don Bosku, njegovem načinu dela, lastnostih voditelja, dinamiki in vlogah v skupini ter načrtovanju, ampak sem na vikendu spoznala nove čudovite, odprte, navdušene, zagrete, odgovorne, prijateljske, sočutne in organizirane ljudi, imela z njimi možnost deliti svoje mnenje in slišati njihovo. Na vikendu sem se lahko približala Bogu in gradila oseben odnos z njim v preprostih in iskrenih molitvah. Imela sem čas za razmišljanje o svoji animatorski skupini, njenih članih, svoji vlogi v njej (za kar si doma zagotovo ne bi vzela časa) in pogovor o tem s sovoditeljem. In ponovno sem začutila oratorijski duh. Tisto sproščenost, navdušenje, tisto energijo, ko vsi delamo za skupno stvar, ki jo imamo radi in nam je mar zanjo.
Hvala za možnost tega vikenda in hvala, da sem se ga lahko udeležila.
Julija Brecelj