»Don Bosko je dejal, da ko salezijanec umre med delom, je to dan slave za salezijansko družbo. Čeprav Antonio že nekaj let ni več mogel delati neposredno, je ne le delal vse življenje, ampak je znal svojo bolezen darovati Bogu za salezijanske poklice in za Cerkev,« so zapisali na spletni strani salezijanske inšpektorije Južna Argentina ob smrti salezijanskega duhovnika Antona Ranta, ki je umrl 5. septembra 2022 v starosti 87 let.
Anton Rant se je rodil v Kranju 28. junija 1936. Družina se je ob koncu druge svetovne vojne umaknila in nekaj časa živela v begunskem taborišču, dokler se ni uspela izseliti v Argentino. Pri 20 letih je izpovedal prve redovne zaobljube v salezijanski družbi, 31. januarja 1954 v kraju San Justo, v duhovnika pa je bil posvečen 15. septembra 1963 v Córdobi.
Od takrat, zvest don Boskovi karizmi, ni prenehal delati in študirati, od vrtnarjenja do učiteljske in duhovniške službe. Deloval je v različnih salezijanskih ustanovah in skupnostih. Po služenju v San Isidru se je nerad podal v Río Gallegos v pokrajini Santa Cruz. Vendar se je v na jugu takoj privadil hitro osvojil srca ljudi.
Rant je preživel 16 let v škofiji Río Gallegos, od leta 2000 do 2016, predan pastoralnemu delu v katedrali Naše Gospe iz Lujana, župniji sv. Janeza Boska in župniji sv. Jurija.
V Gallegosu je kot župnik izstopal po svojem neutrudnem delu. Njegova predanost ga je pripeljala celo do ustanovitve Društva prijateljev katedrale, s katero mu je uspelo obnoviti zgodovinsko katedralo, ki so jo tedaj upravljali salezijanci. Krajevni škof ga je imenoval za tajnika, kanclerja in vikarja … in tudi s temi odgovornostmi je deloval dalje in v četrti, ki ni imela kapele, v nekaj letih zgradil čudovito cerkev, posvečeno svetemu Juriju.
Kasneje mu je bilo težko zapustiti Río Gallegos in se vrniti v Buenos Aires, a takoj ko je prišel, se je spet lotil dela … dokler zaradi starosti in zdravstvenega stanja ni sprejel svojega zadnjega cilja, skupnosti Casa Zatti za starejše in bolne salezijance v Almagru.
Salezijanec Juan Francisco Tomás je zapisal: »Večkrat sem živeti in delati z njim. Z Jorgejem Blancom je bil naš učitelj liturgije, ko smo bili mladi duhovniki. V življenju z njim sem lahko odkril darove bratstva, velikodušnosti v predanosti, delu, delu in delu, podprtem z močno molitvijo in sposobnostjo posodabljanja. Tudi njegova pripravljenost do nenehnega študija in njegova ponižnost, ko me je spraševal ali me prosil za novosti, da bi bil na tekočem … Ko se je razjezil, je bilo zlahka opaziti: postal je rdeč kot paradižnik, a nikoli ga nisem videl, da bi povzdignil glas, da bi izrazil svoje nezadovoljstvo.
Dragi Antonio, prispel si v Očetovo hišo. Posreduj od tam za vse, ki te imamo radi in se te bomo vedno spominjali. Posreduje za nove poklice v salezijansko posvečeno življenje, posreduj za južno Argentino in za njene pastirje.«
Vir: donboscosur.org; laopinionaustral.com.ar