Besede iz naslova tega članka je zapisal Janez Pavel II. leta 2005 v dokumentu Hiter razvoj.[1] Papež je izraz v citiranem besedilu ponovil štirikrat. V zadnjih desetih letih je dinamičen tehnološki razvoj v kontekstu interneta in družbenih medijev za Cerkev ustvaril nova vprašanja in naloge. Medijski napredek je Cerkvi odprl pionirske komunikacijske možnosti, hkrati pa ji je v procesu evangelizacije postavil dodatne izzive. Družbeni mediji in internet so postali nepogrešljiva orodja za komunikacijo na svetovni ravni.
1
Papež Janez Pavel II. je razumel vprašanje krščanske navzočnosti v medijih. Hkrati je posvečal pozornost ustrezni pripravi tistih, ki v Cerkvi delujejo na tem področju. V svojem poučevanju je poudarjal pomen ustrezne usposobljenosti tistih, ki delajo na področju medijev. »Za delavce v komunikaciji in še posebej za vernike, ki delujejo na tem pomembnem družbenem področju, povzemam povabilo, ki sem ga že od samega začetka službe pastirja vesoljne Cerkve želel nasloviti na ves svet: Ne bojte se!«[2]
Za še večjo učinkovitost na področju tradicionalnih in družbenih medijev je nujno, da so duhovniki, posvečene osebe in laiki, ki v imenu Cerkve objavljajo vsebine na spletu, ustrezno usposobljeni. Te osebe bi morale nenehno izpopolnjevati svoje znanje s specializiranimi študijami, tečaji in delavnicami. Skrbno je treba pristopiti tudi k načrtovanju dejavnosti medijskega komuniciranja, pri čemer je treba oblikovati posebne komunikacijske strategije in ustrezne ekipe za delo. Pomembno je tudi vlagati v redne tržne raziskave in analizirati medijske dejavnosti s strokovnimi orodji.
Nujne so ustrezne delavnice za duhovnike, redovnike in zaposlene laike v katoliškem medijskem sektorju. Ti tečaji lahko vključujejo posebno upravljanje družbenih medijev, nastopanje pred kamero, oblikovanje komunikacijskih strategij, mobilno novinarstvo, splošno usposabljanje o družbenih medijih, vodenje ekipe ter razvoj naprednih medijskih in komunikacijskih spretnosti. Vse večje zavedanje o potrebi po prisotnosti Cerkve v medijih je povezano tudi s potrebo po ustreznem financiranju medijskih dejavnosti, da katoliške vsebine ne bi bile marginalizirane.
2
Nove tehnologije je treba obravnavati kot človeške izume, ki jih je mogoče uporabiti za poslanstvo Cerkve. Cerkev ima priložnost, da s temi orodji doseže širok krog vernikov ter učinkoviteje opravlja svoje evangelizacijsko in pastoralno poslanstvo. »Ne bojte se novih tehnologij! So med čudovitimi stvarmi – inter mirifica – ki nam jih je Bog dal na razpolago, da bi jih odkrivali, uporabljali in oznanjali resnico, tudi resnico o našem dostojanstvu in naši usodi kot njegovih otrok, dedičev njegovega večnega kraljestva.«[3]
Vloga Cerkve na tem področju je obetavna, če se bodo ustrezne ustanove, zlasti tiste, ki so odgovorne za evangelizacijo, prilagodile komunikacijskim priporočilom in uporabile razpoložljiva spletna orodja. Prihodnost družbenih medijev in interneta je težko napovedati, saj je v veliki meri odvisna od razvoja tehnologij, ki lahko uvedejo povsem nove, morda ključne rešitve. Vsekakor je pomemben dejavnik razvoj podatkovne tehnologije, ki daje prednost video vsebinam in prenosu v živo.
Ne smemo pozabiti, da Cerkev poudarja, da je evangelizacija predvsem delo Svetega Duha. Vendar to vernikov in cerkvenih voditeljev ne odvezuje od iskanja novih rešitev in prilagajanja sporočila spreminjajočim se časom. Novih tehnologij se zato ne smemo bati, saj so orodja, ki lahko družbi in Cerkvi prinesejo veliko koristi. »Tehnološki napredek je omogočil nove vrste človeških interakcij. Dejansko ni več vprašanje, ali sodelovati z digitalnim svetom ali ne, temveč kako to storiti.«[4]
3
Na drugih mestih omenjenega dokumenta je Janez Pavel II. skušal spodbuditi medijske delavce, da bi se bolj angažirali v družbenem komuniciranju kljub dejanskemu nasprotovanju tistih, ki niso nujno solidarni s Cerkvijo. Sveti oče je izrazil prepričanje, da lahko predanost medijskemu delu obrodi sadove tudi ob težavah in odporu. »Ne bojte se nasprotovanja sveta! Jezus nam je zagotovil: Jaz sem premagal svet!«[5]
Najprej je treba razumeti, da je bila tehnologija vedno del človeškega napredka. Od izuma kolesa do odkritja elektrike si je človeštvo vedno prizadevalo za nova odkritja. Internet in družbeni mediji so naslednji korak v tem razvoju. Nove tehnologije spodbujajo napredek, izboljšujejo kakovost življenja, pomagajo hitreje opraviti številne naloge, omogočajo dostop do informacij, komunikacijo na daljavo, so lahko orodje za reševanje zapletenih družbenih problemov, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje kakovosti življenja ali lažje izobraževanje. V Cerkvi se lahko nove tehnologije uporabljajo za doseganje večjega števila ljudi, za evangelizacijo, vzgojo, duhovno podporo ali dobrodelnost.
V 21. stoletju, v dobi globalizacije in lahko dostopnih informacij na internetu, je jezik medijev pogosto zelo specifičen. Globalni komunikacijski procesi vplivajo na spremembe v cerkvenem komuniciranju, v procesu evangelizacije in v vseh dejavnostih, povezanih s cerkvenim komuniciranjem v medijih. Komunikacijski jezik Cerkve se je skozi stoletja razvijal, vendar vsebina, ki jo institucija oznanja, ostaja stalna. Jezik pa je treba nenehno prilagajati sodobnemu občinstvu. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da sporočilo ne bo razumljeno ali pa ga bo prejemnik sprejel z odporom.
4
Zavedanje o omejitvah dela na področju družbenega komuniciranja ustvarja močno potrebo po profesionalizaciji veščin, tehnologije in širšega medijskega znanja v Cerkvi. Zato Cerkev kot odgovor na te izzive vse bolj vlaga v razvoj spretnosti, povezanih s prisotnostjo v medijih. »Ne bojte se niti lastne šibkosti in nezadostnosti! Božanski učitelj je dejal: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«[6]
V Cerkvi so potrebni jasni voditelji na področju družbenega komuniciranja, ki bodo pomagali, da se ne bi bali novih tehnologij. Pomanjkanje ustreznega komuniciranja lahko kaže ne le na pomanjkanje usposobljenosti, temveč tudi vodi v napačno smer. Zato nujno potrebujemo več strokovnjakov za komuniciranje, ki bi pomagali razumeti to zapleteno področje. Bistveno je tudi, da si pridobimo spretnosti za upravljanje komunikacije in oblikovanje medijskih strategij za učinkovito doseganje javnosti.
Tehnološki razvoj ter kulturne in civilizacijske spremembe so privedle do sprememb v komunikacijskih procesih. Zato je treba na področju medijev pozornost nameniti pojavu konvergence, tj. sposobnosti medijskih procesov in vsebin, da se medsebojno prepletajo. Po drugi strani pa se tudi sama medijska kultura zelo hitro spreminja, kar vodi v vedno nove oblike komuniciranja in spremembe paradigem. Zato je pomemben strokovni pristop k družbenemu komuniciranju v Cerkvi. Te spremembe, vključno s konvergenco medijev in dinamičnim preoblikovanjem medijske kulture, pomenijo, da mora Cerkev ostati prožna in pripravljena prilagoditi svoje komuniciranje spreminjajočim se potrebam in pričakovanjem družbe.
Zaključek
Besede sv. Janeza Pavla II. o pogumnem pogledu in delu z novimi tehnologijami na področju medijev lahko postanejo nekakšen moto za mnoge cerkvene delavce pri njihovem vsakdanjem delu. Pozornost do nastajajočih novih tehnologij zahteva odgovornost do uporabljenih orodij, pa tudi jasno zavedanje o tem, k čemu je Cerkev poklicana. Prihodnost bo morda prinesla še več inovativnih rešitev na področju družbenega komuniciranja in medijev. Po drugi strani pa elementi, ki pripomorejo k pravilni uporabi novih tehnologij, ostajajo stalni: usposabljanje, profesionalizacija, sodelovanje in zavedanje odgovornosti za skupni cilj.
Maciej Makula SDB, www.shapingtomorrowsdb.org
[1] Janez Pavel II., Apostolsko pismo Hiter razvoj, https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/apost_letters/2005/documents/hf_jp-ii_apl_20050124_il-rapido-sviluppo.html.
[2] Prav tam, 14.
[3] Prav tam, 14.
[4] K polni navzočnosti, Pastoralno razmišljanje o sodelovanju z družbenimi mediji, Dikasterij za komunikacijo, Vatikan 2023, https://www.vatican.va/roman_curia/dpc/documents/20230528_dpc-verso-piena-presenza_it.html.
[5] Janez Pavel II., Hiter razvoj …, 14.
[6] Prav tam, 14.