Salezijanec Klemen Balažič, ki kljub vsem prepovedim zbiranja zaradi pandemije covida-19 vztrajno pripravlja mesečne kateheze za mlade preko družbenih omrežij, je tudi prvi torek v marcu postregel s temo »Delajte za jed, ki ne mine«. S tokratno katehezo se je v razlaganju svete maše ustavil pri molitvi Oče naš, obenem pa jo povezal s postnim časom, ko se pripravljamo na praznik Jezusovega vstajenja.
Ko jemo in pijemo Jezusovo telo in kri, se povezujemo v veliko družino, ki ima skupnega Očeta. Jezus je vrata do Očeta. Nebeški oče pa ni samo moj oče, temveč oče vseh. In kdor spozna in sprejeme njegovo ljubezen, je ne more zadržati samo zase. Kdor torej moli molitev Oče naš, se ne odpira le Očetu, temveč ljudem, družini Božjih otrok, predvsem tistim, ki živijo na robu, so odrinjeni, zapostavljeni.
Tak zgled je tudi don Bosko, ki mu je Cerkev dala več kot primeren naziv: »Oče in učitelj mladih.« Izkušnjo izgube zemeljskega očeta je obrnil v dobro in postal v svojem življenju pravi oče tolikim mladim sirotam, ki jih je družba zavrgla.
Nadalje se je zaustavil ob priliki o izgubljenem sinu ali še boljše o usmiljenem očetu. Svetopisemsko priliko je prikazal zelo praktično preko poslanstva laiške misijonarke Polone Dominik, ki dela v centru za mlade z ulice v etiopski Adis Abebi. Vsebinsko globino pa je ponazoril ob Rembrandtovi sliki o vrnitvi izgubljenega sina.
Kot je že v navadi, se je kateheza zaključila z molitvijo pred Najsvetejšim, kjer smo lahko prisluhnili in razmišljali o svetopisemski priliki o izgubljenem sinu ter z molitvijo litanij ponižnosti.
