»To področje potrebuje mnogo premišljevanja, molitve in napora, da dobro preučimo obstoječe priložnosti in ponudimo predloge, ki bodo odgovarjali potrebam željnih spremljanja in oblikovanja.«
Tako Fabio Attard, ki je bil 12 let vrhovni svetovalec za mladinsko pastoralo v salezijanski družbi, umešča svojo novo službo, ki do sedaj še ni obstajala: odgovorni za trajno oblikovanje salezijancev in laikov v Evropi.
Kako je prišlo do nove naloge, ki vam je zaupana?
Potrebno se je vrniti na prehojeno pot Družbe v zadnjih 20-25 letih. Že 24. vrhovni zbor je leta 1996, s temo »salezijanci in laiki«, preučeval izzive in priložnosti Družbe v tem obdobju Cerkve. Že tedaj smo ugotovili, da so v mnogih inšpektorijah dejavne skupne poti med salezijanci in laiki: delimo si poslanstvo, pa tudi pot oblikovanja. Leta 2004, na prvem dvoletnem srečanju evropskih inšpektorjev, je tedanji vrhovni predstojnik Pascual Chávez povabil k premisleku o vedno bolj deljenjem salezijanskem poslanstvu z laiki. Na naslednjih srečanjih, posebno pa v zadnjem obdobju, 2018-2020, se je tema vedno bolj poglabljala. »Deljeno poslanstvo« je bilo tudi eno od tematskih sklopov na 27. vrhovnem zboru. Nova naloga je torej sad dolge prehojene poti.
Kaj bo vsebina vaše nove zadolžitve?
Ne začenjamo iz nič. V mnogih evropskih inšpektorijah že potekajo odlični pedagoški, pastoralni in karizmatični procesi ter procesi salezijanske duhovnosti. V prvi vrsti gre za ovrednotenje že potekajočih postopkov skupnega oblikovanja salezijancev in laikov. Na primer, v Nemčiji, Belgiji, Španiji, Italiji, Franciji in na Portugalskem že obstajajo sistematične in strukturirane poti.
V skoraj vseh inšpektorijah potekajo priložnostni tečaji, ki bodo v prihodnosti gotovo še bolj urejeni in razdelani.
V drugem koraku, ki smo ga zastavili v pogovorih zadnjih dveh let, načrtujemo uresničitev skupnega predloga za okrepitev oblikovanja: gre za oblikovanje salezijancev in laikov na posebnih delavnicah ter vsebino prenesli na lokalne tečaje oblikovanja v svojih inšpektorijah.
Trenutno se ukvarjam z zbiranjem in deljenjem razpoložljivih virov in pričakovanj. V prihodnjem letu naj bi oblikovali organizem, ki bi usklajeval že obstoječe predloge in nato vodil nadaljnji razvoj na tem področju.
Želimo priti do strateškega in operativnega načrta, ki ga bomo nato premislili z inšpektorijami in vsemi, ki so v zadnjih dveh letih že sodelovali pri tem nastajanju. Po principu sinodalnosti ne želimo oblikovati od zgoraj načrtovanega projekta, temveč ga ustvarjati po skupni poti, ki bo odraz vseh vpletenih.
Kakšen je obseg projekta?
Samo na prvi ravni imamo okoli 25 tisoč laikov, ki so neposredno vpeti v naše salezijanske ustanove: šole, poklicni centri, oratoriji in mladinski centri, župnije in socialne ustanove.
Na tisoče mladih je vključenih v Salezijansko mladinsko gibanje. Mnogi od teh prihajajo iz inšpektorij, ki imajo že ustaljene postopke oblikovanja. Ne smemo pozabiti na srečanja »Confronto« in duhovne vaje za evropske animatorje, ki krepijo dimenzijo celine.
Zelo zanimivo in cvetoče je področje salezijanskega misijonskega prostovoljstva: že sedaj na stotine mladih prejema odlično oblikovanje pred, med in po misijonski izkušnji, za katero sta Dikasterija za mladinsko pastoralo in misijonsko animacijo združila sinergije v nastanku Priročnika za misijonsko prostovoljstvo. V tem smislu je na evropski ravni polje že zelo dobro pripravljeno.
Ne smemo pozabiti na vse, ki v naših ustanovah niso vključeni neposredno, a pastoralno sodelujejo.
V ta okvir nenazadnje spada neizmerno področje laikov salezijanske družine. Obstajajo že tečaji oblikovanja v posameznih skupinah, s strani tajništva salezijanske družine pa je želja, da okrepimo oblikovalske procese na evropski ravni.
Kako gledate na prehojenih 12 let kot vrhovni svetovalec za mladinsko pastoralo?
Ob srečanju z novo pokorščino po čudoviti izkušnji 12 let kot vrhovni svetovalec za mladinsko pastoralo se čutim srečnega. Najprej sem zelo hvaležen vsem, salezijancem, laikom, mladim, s katerimi smo na mladinski pastorali sodelovali.
Seveda se danes čutim mnogo bogatejši, saj smo v teh letih živeli metodo razločevanja, ki je tako ljuba papežu Frančišku in je lastna našemu ustanovitelju don Bosku. Močno verjamem v dinamiko procesa: izkušnja poti, ki proučuje, razmišlja in prepoznava sedanjost; išče razlage izzivov v Božji luči in luči karizme; da se nato lahko odloči, katere korake narediti.
S seboj nosim željo sodelavcev laikov, da bi bili oblikovani v tej karizmi in žejo mladih, da bi našli odrasle pomenljive vzgojitelje, ki bi jim pomagali odkrivati smisel življenja.
Gian Francesco Romano, ANS