V korak z mladimi.

»Nikoli nisem srečala človeka, ki bi bil obupan«

Pismo laiške misijonarke Polone Dominik iz Etiopije

Salezijanka sotrudnica Polona Dominik, laiška misijonarka, deluje v salezijanski ustanovi Bosco Children v Adis Abebi. Po več kot šestmesečnem zaprtju šol v Etiopiji se kljub naraščajočim številkam okužb s koronavirusom življenje vrača v šole in druge ustanove. V naslednjih vrsticah nam predstavlja trenutno stanje v tej afriški deželi in ustanovi, kjer dela.

Naša družinica se je v teh dneh zelo povečana. Več kot šest mesecev smo bili zaradi pandemije brez večine zaposlenih in sami z otroki. Večina otrok je ob začetku pandemije, ko se je v Etiopiji začela splošna panika in izredno stanje, odšla k lastnim družinam in čakala, da mine izredno stanje. Okoli 20 otrok je ostalo v naši ustanovi.

Tisti, ki smo ostali v Bosco Children, smo program prilagodili tako, da so otroci ta čas preživeli zelo koristno. Čeprav so se zaprle vse ostale šole, smo pri nas nadaljevali z dopoldanskim poukom, popoldne pa opravljali različna dela zunaj in skrbeli za urejeno in zeleno okolico. Čudovito.

In tako se je marec prelevil v september in nato v oktober, koroni pa kar ni videti konca. Vsak dan testirajo ljudi po vsej državi. Pozitivnih je nekaj več kot 10% testiranih. Bližamo se številu 90.000 obolelih. Zaradi lastne zaščite smo bili več ali manj ves čas znotraj ustanove in zelo omejili prihode ljudi od zunaj. Kljub temu je virus pred dvema mesecema zašel tudi k nam, a na srečo smo se pri prvi oboleli hitro odzvali, tako da več kot trije ali štirje nismo zboleli. Testirana je bila le kolegica, ki so jo odpeljali v bolnico. Podobne simptome sem imela tudi sama, zato sem dobrih 14 dni preživela v samoizolaciji.

Otroci po vsej državi torej že od marca niso bili v šoli. Kljub temu, da niso hodili v šolo in da šolanje na daljavo ne obstaja, so morali plačevati šolnino. Na splošno so ljudje zaradi pandemije finančno zelo obremenjeni. Tako kot po vsem svetu je tudi tukaj ustavitev življenja za sabo potegnila veliko težav.

A očitno kljub vsem ukrepom ne moremo čakati, da bo covid-19 izginil ali da bodo iznašli zdravilo. Zato se vsi, ki so bili do sedaj doma, vračajo na delo, učenci pa postopoma v šole. Vlada se je odločila, da letos spričeval ne bo in da vsi učenci avtomatično napredujejo v višji razred. Novo šolsko leto se je septembra teoretično sicer začelo, a nekatere šole so še vedno zaprte in čakajo na ukaze. Predvsem v Adis Abebi, kjer je največ okužb. Potekajo predvsem priprave na pouk v teh razmerah. Saj vemo, da so tu šole zelo številčno obremenjene, v razredih je od 40 do 60 učencev …

Ker je naša šola posebna, smo lahko sprejeli in začeli z »normalnim« programom. Poklicali smo otroke, ki so odšli na domove in večina se jih je že vrnila k nam, tako da je sedaj veliko bolj živahno. Od 20 smo prešli na številko 60 otrok, dnevno pa prihajajo tudi učenci od zunaj. Vrnili so se tudi zaposleni, s katerimi se nismo videli od marca. Spet smo vsi v razredih in delavnicah.

Težko že čakam, da začnemo tudi z uličnim delom in sprejmemo tiste, ki bivajo na ulici. To je seveda zelo tvegano, zato gre bolj počasi. Upam, da pride prva skupina prihodnji teden. S sodelavcem sva že pripravila nove spalnice in uredila razred zanje, saj bomo njihov program vsaj v prvih tednih popolnoma ločili od ostalih.

Skratka pestro. Upamo na najboljše. Na zdravje. Pa tudi na mir. Mir v Etiopiji namreč iz različnih razlogov in spopadov ni niti najmanj nekaj samoumevnega. Težav je torej veliko, a še nikoli nisem srečala človeka, ki bi bil obupan ali kako drugače negativen.

Ljudje zaupajo v molitev, so hvaležni za vsak nov dan in se zahvaljujejo za vsakodnevne blagoslove. Sama sem hvaležna, da se tega lahko učim od njih. A dejstvo je, da so ljudje lačni in revni še bolj revni, kot so bili. Tudi s pomočjo dobrih ljudi v Sloveniji pomagamo revežem po celi državi z nakupom osnovnih živil in zaščitnih sredstev. Salezijancem, ki delajo in živijo na najbolj odročnih krajih, tako posredujem vaše darove in jih oni nato posredujejo najbolj ubogim. Bog vam povrni vsako dobro misel in dar. Bog vas blagoslovi.

Polona Dominik, salezijanka sotrudinca, laiška misijonarka; foto: Missioni Don Bosco

Morda vas zanima tudi