Niso ravno pogoste novice o odprtjih novih salezijanskih skupnosti v Evropi. A vendar je pred časom v portugalskem mestu Setúbal zaživela nova skupnost sv. Dominika Savia, kamor je Gospod poklical pet redovnikov v cerkveno, salezijansko in mladinsko poslanstvo. Skupnost je bila kanonično ustanovljena junija, sobratje pa bodo živeli v neobičajnih pogojih: v dvojnem stanovanju v stanovanjskem bloku.
»Poslanstvo v Setúbalu nas vodi k svežini valdoškega izvira. Nimamo struktur, nimamo prostorov, imamo pa ljudi, ki nas pričakujejo, da pridemo k njim in začnemo z oratorijem, ki bo postal prostor srečevanj in življenja, odprt, vključujoč in navdihujoč za otroke, najstnike in mlade.«
Nova skupnost v Setúbalu ima sedež v šestem nadstropju stanovanjske četrti »Praceta Luís Sá«, zaživela pa je 24. septembra. Portugalski salezijanski inšpektor José Aníbal Mendonça je po sveti maši v bližnji župnijski cerkvi umestil novega salezijanskega ravnatelja Tarcízia Moraisa.
Kapela predstavlja središče skupnosti in prostor srečanja z Gospodom. Skupnost živi v dveh stanovanjih: v enem je kuhinja, jedilnica, kapela in dve spalnici, v drugem pa dnevna soba, pralnica in tri spalnice. Za vse tamkajšnje salezijance bo življenje v šestem nadstropju pomenilo neke vrste »vajeništvo«.
»S to novostjo smo poklicani pričevati in oznanjati s svojim življenjem salezijansko karizmo v tem mestu, na tem prostoru, v povezanosti, ki nam ga Gospod podarja v poslanstvu in premišljevanju,« je zapisal novi ravnatelj. »Srečevati, poslušati, razločevati. Iti ven, iskati, odgovarjati. Biti. Biti z. Biti za. Žetev je obilna. Polje sanj je neizmerno. Mnogo moramo odkriti, ljubiti, živeti. Še več pritegniti, opogumljati, spremljati. Skušamo biti pomenljivi in izvirni. Skupnostni ‘mi’, ki je znamenje Božje ljubezni do mladih, v ‘vstani in pričuj’, ki ga sprejemamo kot dar in nalogo. Zakaj ne govoriti o Jezusu, zakaj ne drugim povedati, da nam On daje moči za življenje, da se je dobro pogovarjati z Njim, da nam dobro dene premišljevati njegove besede? (prim. papež Frančišek, Kristus živi, 176).«
Poslanstvo skupnosti se osredotoča v župniji sv. Jožefa, na obrobju mesta, ki jo zaznamuje številna navzočnost mladih in otrok v ‘oblačilih’ revščine in družbene izključenosti.
»Pričakujemo kakšnega ‘Pankracija Soaveja’, ki nam bo pokazal primeren prostor, da bomo lahko razvili naš ‘laboratorij’«, še dodaja ravnatelj Morais. »Poslanstvo v Setúbalu nas vodi k svežini valdoškega izvira. Nimamo struktur, nimamo prostorov, imamo pa ljudi, ki nas pričakujejo, da pridemo k njim in začnemo z oratorijem, ki bo postal prostor srečevanj in življenja, odprt, vključujoč in navdihujoč za otroke, najstnike in mlade.«
Povzeto po ANS
