Zadnji julijski dan se je končal štiritedenski počitniški oratorij na Rakovniku. V času pandemije, omejitev in skrbi za človeško zdravje so voditelji in mladi animatorji ob upoštevanju vseh navodil pogumno izpeljali načrtovan program, vse pa je varovala Marija Pomočnica, ki se je izkazala močna varuhinja rakovniškega hriba.
Kristina Anželj, mladinska delavka v SMC Rakovnik, je v uvodniku oratorijskega časopisa zbrala zanimivo statistiko. Takole pravi:
»Običajno naredimo statistiko, ki je bila pretekla leta sestavljena iz števila otrok, animatorjev, malic in kosil, obiskov bazena … Letošnja je malo drugačna: porabili smo 800 kirurških mask (povprečno 200 na teden), 20 l razkužila za roke, 25 l razkužila za površine, 6 sprejev proti komarjem in klopom, pridelali smo nekaj prask in veliko nasmehov, obnovili stara prijateljstva in spletli nova, odkrivali skrivnosti živali v živalskem vrtu ter vodne radosti na veslanju po Ljubljanici […] Naredili smo ogromno lepih izdelkov, veliko hodili po Golovcu in botaničnem vrtu, pekli hrenovke in koruzo, igrali krajo zastavic in halli galli. Bili smo na zvoniku, imeli smo štiri maše v naravi pri Lurški kapelici, peli in plesali.«
Vseeno pa je dodala še klasično statistiko: prvega tedna se je udeležilo 185 otrok, za katere je skrbelo 65 animatorjev; drugega 155 otrok in 45 animatorjev; tretjega 140 otrok in 31 animatorjev ter četrtega 140 otrok in 36 animatorjev.
»Zaključujemo korona oratorij. Bil je drugačen kot prejšnja leta, hkrati pa enak – veselja in navdušenja otrok ne motijo maske in razkužila. Seveda pa vsega tega ne bi zmogli brez Božje pomoči in Marijinega varstva ter vseh dobrotnikov, animatorjev in staršev, ki ste nam zaupali svoje otroke. Velik hvala vsem,« zaključuje svoje misli Kristina Anželj.
Vajeti vodenja sta v četrtem tednu prevzela Karmen Žnidaršič in Žiga Kosi. V svojem stilu sta v oratorijski časopis zapisala:
»Hakuna matata ali brez skrbi, čeprav voditelja nikoli nista brez skrbi. Ko že misliva, da stvari potekajo tako kot bi morale, pa pride do primanjkljaja lončkov, brisačk in vrečk za smeti. Seveda sva si pridno vzela čas za gledanje risanke, saj je bila ena od najinih dolžnosti tudi ‘ostati na tekočem’ (čeprav je Žiga Levjega kralja gledal prvič – groza!).
In ker naju je risanka tako prevzela, sva se s skupinami odpravila v živalski vrt, vsak kar po dvakrat opazovat prave leve, da bi ugotovila, ali res znajo tako dobro peti. Seveda si Žiga ni mogel pomagati, da ne bi nasmejal svoje sovoditeljice z nekaj svojimi šalami (Kako rečeš nosorogu z dvema rogovoma? – Slon! – Ne, nosorog. / Kako rečeš petelinu, ki ne kokodaka? – Kokoš? – Ne, petelin. Petelini itak ne kokodakajo, ampak kikirikajo!)
Kljub najinemu prvemu sodelovanju (Karmen je bila letos prvič voditeljica) sva se dobro ujela in se nekako dopolnjevala. Žiga je prispeval smeh in izkušnje, Karmen pa nekaj organiziranosti in točnosti (naj omeniva, da je Karmen prevzela jutranje dežurstvo zaradi razlogov, ki nama jih ni treba pojasnjevati :). Niso nama ušle niti učne ure računalništva, ki sva si jih bila, zaradi zasedenosti vseh ostalih animatorjev, primorana podeliti kar eden drugemu.
Vsekakor nama ne bi uspelo brez animatorjev, ki so pridno delali in se igrali z otroki ter tako poskrbeli za živahen teden, poln otroškega smeha. Prav tako sva iskreno hvaležna SMC ekipi, ki nama je vedno priskočila na pomoč s pogovorom ali dodatnim parom rok.«
Tudi zadnji teden oratorija je Janez Suhoveršnik strnil v simpatičen video, v katerem vsi mahajo do naslednjega poletja:
