Sobota, 22. februar 2025, je bil ključni trenutek za 29. vrhovni zbor salezijanske družbe, ki je odločno in učinkovito začel svoje delo. Med prvimi konkretnimi dejanji so zborovalci z veliko večino sprejeli Pravilnik. Sprejet je bil tudi delovni dokument, ki izhaja iz poročila nekdanjega vrhovnega predstojnika Ángela Fernándeza Artimeja, z nekaterimi pojasnili.
Za zborovalce je bil to uvod v razpravo o osrednjih temah tega zbora. Pot je že v prvem tednu zahtevala opredelitev ustreznega konteksta, znotraj katerega se bodo razvijale razprave in predlogi.
Ključni trenutek se je zgodil med petkom in soboto, ko so nekateri zborovalci poudarili, kako je prvotna sestava komisij sledila delitvi na jezikovne skupine. Ta pristop, čeprav razumljiv, pa omejuje primerjave med različnimi izkušnjami in kulturnimi stvarnostmi ter se namesto tega osredotoča na homogene kontekste.
Po zaslugi posredovanja komisije vrhovnega zbora, ki ji predseduje Stefano Martoglio, in popolne razpoložljivosti zborovalcev za spremembe, je bilo mogoče pregledati strukturo komisij. Reorganizacija je prinesla ustanovitev šestih komisij (od začetnih petih), z omejitvijo 50 članov v vsaki. Poleg tega je bilo zborovalcem svetovano, naj več komunicirajo drug z drugim, pri čemer izkoristijo svoje znanje drugega jezika, da zagotovijo večjo interakcijo in izmenjavo.
»To je rezultat, ki popolnoma ustreza procesom, izhajajočim iz Božje besede,« je izjavil Alphonse Owoudou, voditelj 29VZ. »Na ta način se spodbuja izmenjava, ki premaguje ovire, ki niso pretežno jezikovne, temveč kulturne.«
To je prva od posebnosti tega vrhovnega zbora in bi lahko pomenila odločilen korak za prihodnost. Če bo potek zmogel ohraniti dinamiko izmenjav in primerjav, se bo 29VZ lahko izkazal kot trenutek resnične prenove, ki jo navdihuje Gospod.
To usmeritev je utrdila tudi homilija pri sveti maši, ki jo je vodil Carmine Arice, vrhovni predstojnik Družbe duhovnikov sv. Jožefa Benedikta Cottolenga. Med razmišljanjem je Arice ob spominu na srečanje z Domenicom Machetto, SDB, poudaril: »Problem težav je medsebojna ljubezen. Enotnost skupnosti je tarča zla. Morda obstajajo ustanove, ki dobro delujejo, vendar niso te tiste, ki motijo Satana: tisti, ki se ponižajo pred svojim bratom, pretresejo princa zla.« Nato je zaključil s povabilom, naj živimo medsebojno spoštovanje kot molitev, pozdravljamo novosti Svetega Duha in se spreminjamo »iz tujcev v prijatelje«.
S to prvo reorganizacijo in ozračjem sodelovanja in odprtosti se zborovalci pripravljajo na soočenje s številnimi izzivi, ki jih čakajo. Prehojena pot se zdi obetavna in postavlja temelje vrhovnemu zboru, ki ni usmerjen le v primerjavo, ampak tudi v oblikovanje skupne vizije, ki bo sposobna odgovoriti na potrebe sedanjega časa.
ANS
