Vsi iščemo voditelje: tiste, ki imajo vizijo, komunikacijske sposobnosti, empatijo, znajo sprejemati odločitve, graditi motivacijo in zaupanje med sodelavci, znajo delegirati naloge in so odprti za povratne informacije. Iščemo voditelje, ki delujejo na področju družbenega komuniciranja. Zato pred konferenco o komunikaciji 2024 »Shaping Tomorrow«, ki bo potekala od 1. do 7. avgusta 2024 na Salezijanski papeški univerzi (UPS) v Rimu, Sektor za družbeno komuniciranje salezijanske družbe ponuja naslednji članek, ki obravnava tri izbrane lastnosti voditelja: sposobnost motiviranja, komunikacijske sposobnosti in vizijo.
Sposobnost motiviranja
»Cilj mnogih voditeljev je, da imajo ljudje o njih najboljše mnenje. Cilj velikega voditelja je, da ljudje bolje razmišljajo o sebi,« so besede profesorice Carle Northcutt. V resnici lahko to prevedemo v bistveno sposobnost motiviranja sodelavcev, da še naprej presegajo na videz neprehodne meje. Voditelj, ki osredotoča javno mnenje nase, se pogosto ukvarja s svojo pozitivno podobo, kar lahko vodi v narcistično držo in ne v sposobnost motiviranja drugih.
Podobne besede je izrekel Harry S. Truman, predsednik ZDA: »Neverjetno je, koliko lahko dosežeš, če ne skrbiš za svojo čast.« Pehanje po časteh je lahko za voditelja ogromno breme, ki se tega dejstva pogosto ne zaveda. Avra okoli svoje osebnosti lahko ustvari nevidno mejo, nimb večvrednosti in nedostopnosti, zaradi česar ljudje ne sledijo voditelju, temveč se čutijo utesnjeni v svojih obveznostih.
Motivirati običajno pomeni biti sposoben spodbuditi željo po doseganju ciljev. Poleg pozitivne okrepitve so pomembne tudi veščine, kot so aktivno poslušanje, realna pohvala, spodbujanje k spremembam, spoštovanje sodelavcev, konstruktivna kritika, transparentnost v delovanju in komunikaciji, izziv, nadzor nad čustvi, občutek varnosti v procesu odločanja in smislu delovanja, pomoč pri razvoju veščin, ustrezno plačilo, jasna komunikacija, empatija, razumevanje motivacije sodelavcev, navdih in jasno delegiranje.
Komunikacijske sposobnosti
Kakšne barve je moja osebnost in komunikacijske sposobnosti? To vprašanje se nanaša na štiri osebnostne barve, ki jih je opisal psihiater Carl Jung in so danes znane kot model DISC. Thomas Erikson v svojem delu temeljito razvija temo, ko opisuje vpliv barvnih razlik na našo komunikacijo in odnose z okoljem. Po avtorju ločimo štiri tipe vedenja in komunikacijskih metod: rdečo, rumeno, zeleno in modro.
Rdeči so ljudje z vodstvenimi lastnostmi, ekstrovertirani, samozavestni, ambiciozni, neodvisni, z močno voljo, voditelji, usmerjeni v naloge in rezultate, dominantni in hitri pri delu. Rumeni ljudje so navdušenci, podjetni, optimistični, sposobni prisluhniti, usmerjeni v odnose, ekstrovertirani, ustvarjalni in zadovoljni z življenjem. Zeleni so introvertirani, usmerjeni v odnose, prijazni, izogibajo se konfliktom, uravnoteženi, potrpežljivi, umirjeni, težko se odločajo in rešujejo konflikte, stabilni, neradi se spreminjajo. Modri so ljudje z introvertirano osebnostjo, radovedni, logični misleci, zelo natančni, podrobni in sistematični pri svojem delu, celo perfekcionisti, z analitičnim umom.
Erikson pojasnjuje, da je večina ljudi kombinacija različnih barv: približno 5 % populacije je enobarvnih, 8 % dvobarvnih, ostali pa so osebnosti, ki v sebi vsebujejo tri barve. Komunikacijske sposobnosti je mogoče in je treba razvijati. Ne glede na komunikacijski vzorec je vredno preučiti in poiskati odgovore, ki bodo osebi pomagali pravilno komunicirati in razumeti načine komuniciranja drugih. Učinkovit voditelj razume, da ljudje komunicirajo na različne načine in se dobro zaveda svojega načina komuniciranja, zlasti ko usmerja delo drugih.
Imeti vizijo
Voditelj ima jasno vizijo organizacije in skupine ljudi, ki jo vodi. Poleg tega je značilen pogum za sprejemanje včasih tveganih in negotovih odločitev. Sun Cu je v svojem nasvetu v Umetnosti vojne dejal, da »poveljnik brez poguma ne more premagati težav ali izvesti velikih načrtov.« Pravi voditelj je človek z vizijo, ki ve, kam je namenjen, in svojo vizijo deli s strastjo in navdušenjem.
Uresničevanje vizije zahteva potrpljenje. »Več imaš moči, več moraš imeti potrpljenja,« je dejal Seneka mlajši. Imeti vizijo pomeni imeti pogum za vsakodnevno soočanje s težavami, namesto da jih odlagamo na stran v upanju na spontano rešitev. »Mnogi ljudje porabijo več energije za govorjenje o težavah kot za njihovo reševanje,« je dejal Henry Ford.
Voditelj ne sme imeti le jasne slike o ciljih organizacije ali projekta, ampak tudi sposobnost sporočanja teh ciljev na način, ki navdihuje njegove sodelavce. Njegova vizija zagotavlja smer, a tudi gradi predanost in motivacijo znotraj ekipe. Ko voditelj navdihuje druge za ukrepanje, postane referenčna točka za celotno organizacijo ter postavlja jasne standarde in pričakovanja. Nazadnje je pomembno, da se spomnimo besed Johna C. Maxwella: »Ljudje ne zapustijo svojih služb, zapustijo svoje šefe.« To poudarja pomen vloge voditelja pri oblikovanju delovnega ozračja in odnosov v organizaciji.
ANS; ShapingTomorrow
