V dneh pred malim šmarnom se slovenska salezijanska inšpektorija z veseljem zahvaljuje Gospodu za tri mlade sobrate, ki so se odločili nadaljevati pot z don Boskom.
Damijan Grlec, Filip Veber in Gregor Markelc so avgusta začeli dveletno obdobje tirocinija oz. vzgojne prakse, ki jo opravljajo v različnih salezijanskih ustanovah. Po izteku dveletnih prvih redovnih zaobljub so se odločili, da svoje življenje nadaljujejo kot don Boskovi salezijanci.
Damijan se je preselil v Don Boskov center v Celju in je 5. septembra ob sobratih, mladih iz Celja, Sevnice in drugod ter domačih vernikih obnovil svoje redovne zaobljube pred inšpektorjem Markom Košnikom. Filip je vzgojno prakso začel v Domu Janeza Boska v Želimljem, Gregor pa v dijaškem domu na Rakovniku, oba pa sta 6. septembra obnovila redovne zaobljube v cerkvi Marije Pomočnice. Tudi njiju so prišli »podpreti« mladi iz obeh dijaških domov, zbor iz Cerknice, domači, verniki z Rakovnika in od drugod ter sobratje na čelu z inšpektorjem Markom.
Pri obeh slovesnostih je inšpektor Marko nagovoril mlade sobrate in vernike ob evangeljskem odlomku »Kdor hoče hoditi za menoj«. Don Bosko je bil sanjač in je svoje sanje vzel zares. Inšpektor je posebej izpostavil don Boskove sanje, ki jih je imel pri 31-ih letih in so neke vrste nadaljevanje sanj pri njegovih 9-ih letih. Marija ga povabi, naj neutrudno gre za njim med množico živali. Tudi nekateri pastirji so mu pomagali, a so ga kmalu zapustili. Marija ga je bodrila in mu dala trak, na katerem je pisalo »pokorščina«. Don Bosko je trak privezal mladim na čelo in ti so ostali z njim.
Mladim salezijancem je na srce položil tri misli. Prva je obnovitev zvestobe v hoji za Gospodom, ki jih je poklical in se navezal na prvi del evangeljskega odlomka: »Če hoče kdo hoditi za menoj …« Druga je obnovitev zvestobe don Bosku danes. Ob tem se je navezal na stavek iz Svetega pisma: »… naj se odpove sebi in vzame svoj križ …« Tretja obnovitev pa je obnovitev zvestobe skupnosti. S tem je končal stavek: »…ter (ponovno) hodi za menoj.«
Pot, ki so jo prehodili ob Gospodovem klicu, v dosedanji zvestobi salezijanskim konstitucijam in življenju v skupnosti, se nadaljuje v podaritvi mladim in delu za najbolj uboge in odrinjene. Svojo pridigo je inšpektor Marko zaključil s pomenljivo ugotovitvijo, da smo tudi danes del velikih don Boskovih sanj, ki jih ne smemo nehati sanjati, saj smo sinovi sanjača.
Tako v Celju kot na Rakovniku se je slavje po sveti maši nadaljevalo v prijetnem in veselem druženju, pri katerem so mladi zapeli in zaigrali kot na ženitovanjski svatbi ter se Mariji zahvaljevali za dar poklicanosti teh fantov.
