Mednarodne sankcije proti sirski vladi, ki so v veljavi od izbruha konflikta pred 12 leti, močno omejujejo dostop in kroženje materialnih in finančnih virov v državi.
To je paradoks, ki ga sirski salezijanci poudarjajo v tem dramatičnem trenutku po potresu, ki je prizadel Turčijo in Sirijo, medtem ko se je mednarodna solidarnost mobilizirala, vendar ne najde vedno poti do končnih prejemnikov. Ta položaj kaže, da so Sirci sposobni, da sami poskrbijo za sedanje izredne razmere vsaj na prvi stopnji.
»Animatorji smo cel dan in noč sprejemali prestrašene otroke in jim stali ob strani,« pravi Zeina Chahoud, gradbena inženirka, ki deluje kot animatorka v salezijanskem oratoriju v Alepu. »Nihče ni govoril o ničemer drugem kot o potresu, delil svoje strahove, a bivanje pri salezijancih je bil dežnik tolažbe in upanja za vse prisotne.«
»Takoj po potresu so me poklicali iz bolnišnice, da nudim prvo pomoč,« je povedal drugi animator salezijanskega oratorija v Alepu, kirurg Cezar Ward. »Ne vem, kaj naj rečem, utrujen in zmeden sem po dolgih urah sprejemanja in oskrbe žrtev potresa, skušam potolažiti in pomiriti vse, ki so prispeli, hkrati pa čutim, da mi prizori parajo srce. Videvam toliko ljudi, ki prihajajo in se kopičijo na urgenci. Imamo pa primere, ki smo jih imeli za brezupne iz več razlogov, a se je izteklo popolnoma drugače. Moški je skočil iz šestega nadstropja in ostal skoraj nepoškodovan. Neko osebo je stisnil kamen in je še vedno sposobna hoditi. Leto in pol stara deklica je bila vse dopoldne pod ruševinami, a jim jo je uspelo izvleči nepoškodovano. Obstajajo Božja znamenja, ki se pokažejo tudi takrat, ko se zdi, da je vse v temi.«
»Med prebivalci Damaska smo zbirali dobrine za podporo rojakom v Alepu. Naša hiša je zbrala darove in kot običajno so tisti, ki imajo najmanj, dali največ,« pravi Alejandro León, salezijanski predstojnik Bližnjega vzgoja. Hrana, zdravila, oblačila, odeje so »znak, ki ogreje srce in vliva upanje«, še dodaja.
Pomoč prihaja tudi iz sirske diaspore in jo zaupajo tistim, ki ne improvizirajo reševanj v zadnjem hipu, da se bo lahko prelila v nakup osnovnih potrebščin za novi val razseljenih oseb, ki se bo pojavil v prihodnjih dneh.
Salezijanci so navzoči v prestolnici, v Damasku (4 sobratje) in v Alepu (5 sobratov). Odločajo se o možnosti uporabe hiše v Kafrounu, kjer potekajo poletni tabori Salezijanske mladine, vendar je težko dostopna, saj gre za gorsko območje (550 metrov nadmorske višine), s cestami, ki so glede na trenutne vremenske razmere zelo težko prevozne.
Vsekakor mednarodna salezijanska solidarnost ne pojenja. Salezijanec Daniel Antúnez, vodja salezijanskega misijonskega urada v Turinu, pravi: »Missioni Don Bosco imajo redne stike s salezijanci v Siriji in sledijo, lahko rečemo, notranjemu razvoju situacije. Pripravljeni smo posredovati s pomočjo, ki bo potrebna,« zaključuje Antúnez.
»Naša trenutna naloga je spremljati družine, da se ponovno zberejo, da preživijo v trenutnem stanju pomanjkanja lastnih sredstev za preživetje. Ko bodo mednarodna čustva začela pojenjati – to vidimo v Ukrajini – bomo še vedno pomagali mladim in njihovim družinam.«
ANS
POMOČ LAHKO NAKAŽETE NA NASLOV FUNDACIJE DON BOSKO
Ustanova Fundacija don Bosko
Rakovniška ulica 6
1000 LjubljanaTRR: SI56 0205 8026 2282 413 (odprt pri NLB)
SKLIC: SI00 300NAMEN: Pomoč Turčiji in Siriji