»Obisk papeža Frančiška je bil po preložitvi junija lani zelo pričakovan. Prebivalstvo Konga je nestrpno pričakovalo, da bi videli in poslušali svetega očeta, saj je znan kot človek, ki je predan ljudem ter zagovarja pravičnost in resnico«. Tako je papeževo nedavno apostolsko potovanje v Demokratično republiko Kongo komentiral Manuel Jiménez, predstojnik salezijanske vizitatorije Afrika Kongo.
Salezijanski predstojnik še trdi, da je pričakovanje pojasnilo za »množično udeležbo v vseh trenutkih, ko je bil papež navzoč, od sprejema v torek, 31. januarja popoldne, na letališču in v mestu do evharističnega slavja naslednjega dne, pri kateri je bilo po ocenah okoli 2 milijona udeležencev. In nato srečanje z mladimi, ki so napolnili največji stadion v državi.«
»Papeževo srečanje s posvečenimi,« nadaljuje misijonar, »je bilo srečanje z duhovniki in semeniščniki v državi. Papež nas je spodbudil, naj gremo pogumno naprej, saj se zavedamo, da so razmere v državi pravi izziv. Da bi se lahko zvesto upirali razmeram, nam je priporočil trdno duhovno življenje in našo pripravljenost, da ne bomo samozadostni, ampak naj stojimo ob strani najrevnejšim in hranimo njihovo upanje s pogledom na Jezusa Kristusa.« Tudi na tem srečanju se je zbralo na tisoče udeležencev, med njimi škofje, duhovniki, diakoni, semeniščniki ter posvečeni možje in žene. »To je resnično sporočilo, ki si zasluži ponovno branje in premišljevanje, da bi oživili njegove predloge za korenito misijonsko življenje.«
O trenutnih razmerah v DR Kongo pojasnjuje: »Vsi vemo, da država že nekaj časa preživlja zelo nemirne čase. Kardinal (Fridolin Ambongo Besungu, nadškof v Kinšasi, op. p.) je papežu ob koncu sredine maše o tem stanju ves čas ponavljal. Govoril je o oboroženih spopadih, gospodarski nestabilnosti, družbenih napetostih, v resnici pa je revščina vse večja, tako na podeželju kot v mestih. Kupna moč družin pada, problem razbojništva pa je marsikje postal zaskrbljujoč. Vsekakor pa živimo v upanju, da se bodo vse te boleče razmere spremenile v bolj pravično in združeno družbo«.
Glede možnosti spreminjanja družbe se Jiménez kot zvesti don Boskov sin sklicuje na vzgojo in izobraževanje ter pravi, da »če se bodo nove generacije Kongovčanov z dobro načrtovanimi izobraževalnimi procesi uspele rešiti težnje po korupciji in izsiljevanju, lahko upamo na drugačen Kongo. Mladi bodo tisti, ki se bodo odvrnili od vedenja, ki vodi našo družbo v pogubo, spremenili smer in zagotovili, da bodo v našem svetu ponovno prevladale vrednote, kot so bratstvo, poštenost in solidarnost«.
Nazadnje salezijanski inšpektor v Kongu poudari pomen vere v vsakdanjem življenju in v salezijanski družbi: »Vera je izhodišče vsega, kar živimo in počnemo. Razlog za naše poslanstvo je odgovor vere na Božje povabilo k sodelovanju z njim. To je poslanstvo. Salezijanska družba se razvija z veliko vedrino in optimizmom, zlasti na območjih, kjer zdaj živim, saj je tu po Božji zaslugi poklicna rast zelo spodbudna. Vsako leto na naša vrata potrka več mladih Kongovčanov, da bi svoje moči posvetili temu namenu in naše skupnosti imajo kar nekaj mladih sobratov.«
Vir: COPE