V petek, 11.3., smo pričeli na Pohorju še zadnji vikend postnih duhovnih vaj pod taktirko teme hvaležnosti.
Le-to smo podrobno odkrivali v skupinah. Prišli smo do spoznanja, da je resnična hvaležnost drža, ki gre onkraj čustev in se zoperstavlja drži samoumevnosti. Slednje je potrdil tudi pričevalec Tilen, ki nam je zaupal, kako sta preizkušana z ženo zaradi njene bolezni. Le-to nas je spodbudilo, da tudi mi začnemo bolj ceniti stvari, sposobnosti in ljudi, ki jih imamo in ne zgolj hlepeti po (trenutno) nedosegljivem.
Spodbujeni smo bili, da svoje ugotovitve o hvaležnosti konkretiziramo in začnemo znova tako na duhovni sferi kot tudi v sferi odnosov. Ob molitvi križevega pota ter prejemu sv. spovedi in obhajila smo se zahvalili Bogu, ker nam izkazuje svojo ljubezen na različne načine. Hvaležni pa smo lahko bili tudi za druženje pri obrokih, veselem večeru in kratkem sprehodu obogatenim z rafalom kep.
V dolino smo odšli hvaležni za vse, kar je dobro in tudi za malo manj dobre stvari, pa vendar smo imeli v sebi veliko prošnjo: da bi bili dovolj ponižni in bi se vsak dan odločali za držo hvaležnosti ter tako zapuščali svojo cono samozadostnosti in samoumevnosti.
Janez Mevec
