V precej drugačnih okoliščinah so potekale letošnje slovesnosti ob prazniku Marije Pomočnice. Tudi na Rakovniku. A s toliko večjim zaupanjem so se redki romarji, domači verniki, mladi, sestre salezijanke in salezijanci zatekli pred Marijin oltar v tem času tesnob in upanja, v zahvali za odtegnitev hujših posledic prvega vala pandemije koronavirusa v naši deželi.
Praznovanje se je začelo na predvečer praznika s sveto mašo v svetišču Marije Pomočnice, ki jo je ob sobratih salezijancih daroval inšpektor Marko Košnik.
V homiliji je povzel nekaj misli in primerov iz letošnje svetovne salezijanske devetdnevnice, za katero je besedila napisal vrhovni prostulator Pierluigi Camerni, komentiral pa vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime. V ospredje je postavil don Boskovo zaupanje v Marijo Pomočnico, tako v težkem času gradnje njenega svetišča v Valdoccu kot v času epidemije kolere, ki je v Turinu pustošila 1854.
»Videli smo, kako je Marija konkretno posredovala v don Boskovem oratoriju. Človeška zgodovina je prepletena z mnogimi preizkušnjami in trpljenjem. Zaznamuje ga greh in nepopolnost. Le pomislimo nase. Ali smo preizkušani, ali trpimo bolj kot ljudje okrog nas ali po svetu? Ali živimo v pomanjkanju hrane, sredstev? Mislim, da ne. Živimo pa v preizkušnji Cerkve, ki terja od nas, da zares čutimo in vemo, da je Marija med nami. Ni dovolj pobožnost do Marije, ampak živa zavest njene prisotnosti in konkretnega delovanja. To nas usposablja, da živimo ljubezen kot jo je Marija.«
Inšpektor je po misli Chiare Lubich, da če bi se kristjani ljubili, kakor bi bila Marija, naša Mati, med nami, bi sprožili okoli nas krščansko revolucijo, še nadaljeval: »Marija je med nami, da nam pomaga v naši nepopolnosti. Don Bosko je bil mistik, kajti doživljal je živo Marijino navzočnost. To nakazuje tudi današnji evangelij. Marija je bila navzoča v Kani Galilejski, kjer je bila svatba. Ona dobesedno prehiti Jezusa v njegovem razodevanju Božanstva. Videla je zagato in vedela, kakšni so ljudje. Kako je vse na svetu nepopolno. Šest praznih vrčev predstavlja: 1. vrč greh; 2. bolezen; 3. sovraštvo; 4. revščino; 5. nepravičnost in izkoriščanje; 6. begunstvo. Marija pa nas vabi, da te vrče napolnimo z ljubeznijo. Zato nas kot služabnike vabi: Kar koli vam reče, storite.«
Zaključil je z besedami, da »imamo mnogo dokazov, kako Marija ne želi biti samo češčena na oltarju, ampak želi biti z nami, med nami v konkretnih okoliščinah življenja. Njeno srce zmaguje. Pred Gospodom stoji tudi naših šest kamnitih vrčev. In Marija nam veli, da jih napolnimo po svojih močeh. Da prisluhnemo njenemu Sinu. Napolnimo naše vrče nepopolnosti z vodo, da se bo svet okusil to novo vino, ki je vino upanja, veselja in ljubezni.«
Sveti maši je sledil slavilni večer in molitev za duhovne poklice pred Najsvetejšim, ki ga je s sodelavci pripravil Klemen Balažič, s pesmimi pa ga je obogatila skupina Navdih.
V nagovoru se je Klemen osredotočil na Marijino hvalnico Magnifikat, ki je sicer bila rdeča nit celotnega molitvenega srečanja: »Marija bo rodila Kristusa v nas, če bomo mi kakor Kristus občutljivi za vse potrebne tega sveta, če bomo kakor Kristus sočutni in se bomo poistovetili s tujo nesrečo; če ne bomo mogli gledati tuje bolečine, ne da bi nas ganilo in pretreslo.«
Ob primerih papeža Frančiška in don Boska je spodbudil, da tudi danes pogumno prevzamemo dejavno držo krščanske ljubezni: »Marija bo rodila Kristusa v nas, če bodo ljudje v stiski postali naši bratje in sestre. Marija bo v nas rodila Kristusa, če bomo medse sprejeli ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Marija bo v nas rodila Kristusa, če bomo znali odpuščati kakor Kristus; če bomo znali iskati ne le svojo lastno čast in slavo, ampak predvsem slavo Božjega kraljestva.
Marija bo rodila Kristusa v nas, če ne bomo mislili le nase, ampak bomo v skrbeh predvsem za druge, kakor Jezus. Če bomo podobni Kristusu, ki je žrtvoval samega sebe, ne da bi se pritoževal in smilil samemu sebi, brez grenkobe in groženj, istočasno pa je budili upanje v drugih in jih opogumljali; če bomo ljubili kakor Kristus, ki je poiskal tisoče oblik in načinov, da je izrazil svojo ljubezen, ki je svoje življenje in svojo čast daroval za svoje prijatelje …«
»Morda smo v skušnjavi, da izražanje v Magnifikatu preveč poduhovimo glede na očitno revolucionarno noto. Jasno, pravičnost in Božje osvobajanje, ki nam ga je prinesel Jezus, gre onstran tega, kar v človeškem izražanju razumemo z družbeno enakostjo ali pravičnostjo ali osvoboditvijo; pomeni samo, da Bog našemu zlu v globini vsadi zdravilo. Preoblikovati hoče naše srce, od koder izvira zlo, želi pa tudi, da se to kaže tudi v preoblikovanju človeških struktur,« je zaključil Klemen Balažič.
Po slavilnem večeru se je pred oltarjem Marije Pomočnice zbrala skupinica animatorjev SMC Celje, ki so priromali na Rakovnik, in izpovedala obljube animatorjev.
