Phyllis Tang je mlada laikinja, koordinatorka salezijanske mladinske pastorale v Hong Kongu. Izbrana je bila, da se bo kot povabljena gostja udeležila prihodnjega vrhovnega zbora salezijanske družbe. Njena predanost in trud izpričujeta njeno vero v Gospoda in predanost don Bosku, ki jo živi z njej zaupanimi mladimi. Phyllis z veseljem pripoveduje svojo izkušnjo mladinskega pastoralnega poslanstva v salezijanski inšpektoriji Marije Pomočnice s sedežem v Hong Kongu.
Rodila sem se v katoliški družini, odraščala v salezijanski družini in od prvega razreda do zadnjega letnika obiskovala katoliško šolo sester »Maryknoll«. Diplomirala sem iz psihologije in informatike, 2018 opravila še magisterij iz psihologije z nalogo Razvoj otroštva na »University of New South Wales« v Avstraliji.
Moje delo z mladimi se je začelo že pred leti. Začela sem kot prostovoljka pri nekaterih mladinskih programih Pisarne za salezijansko mladinsko pastoralo, dokler nisem bila imenovana za koordinatorko mladinske pastorale v tej pisarni. Mineva že osmo leto polnega in koristnega poslanstva.
V najstniških letih se nisem zavedala, kako sta me vzgojna metoda in salezijanska duhovnost navdihovala in vplivala name. Zahvaljujoč mnogim salezijancem, ki so me spremljali, sem postala to, kar sem. Po navdihu preventivnega sistema se trudim hoditi z mladimi, ki so polni talentov in ustvarjalnosti. Z njimi se pogovarjam odprto in jim skušam pomagati pri njihovih vzponih in padcih.
Ob soočenju z njimi se zavedam, da je molitev zares pomembna. Adoracija pred Najsvetejšim zakramentom nudi trenutke tihote, premišljevanja in miru meni in mladim. Prejem Jezusa v obhajilu je drugi tak trenutek velike milosti. Ne glede, ali je mladi človek katoličan ali ne, četudi je nasilen ali ohol, ko se v molitvi postavi pred Gospoda, postane »otrok«, ki gleda svojega »Očeta«. Kot Božji otroci svoje oči hvaležno dvigamo k Njemu v ljubezni.
Nekoč sem na nekem formativnem mladinskem srečanju med spokornim bogoslužjem posebej molila za mladega, da bi se vrnil in postal dober katoličan. Pred spovedjo je tri ure preživel pred Najsvetejšim. Božja milost je neizmerljiva, želi le, da stopimo do Njega.
Spomnim se, da je nekoč salezijanec nam mladim dejal: »Don Bosko vas vabi, da se zatekate k Jezusu v Najsvetejšem zakramentu in k Mariji ter si prizadevate za spravo. Ko si boste prizadevali za to, vam bo Bog dal vse drugo.« To je postalo stalnica v mojem življenju in v življenju mnogih mladih, ki jih srečujem.
Aprila sem smela sodelovati kot opazovalka na inšpektorialnem zboru z drugimi laiki v poslanstvu. Bila sem presrečna, ko so mi dejali, da bom sodelovala tudi na vrhovnem zboru kot predstavnica laikov salezijanske pokrajine Vzhodna Azija in Oceanija. Pravzaprav niti ne vem, če sem vredna te velike naloge, a zaupam Bogu in se poglabljam v razmišljanja na temo: »Kakšni salezijanci za mlade danes?«
Ob opazovanju demonstracij v Hong Kongu se zavedam, da moramo mladim pomagati graditi njihov sistem vrednot, da se bodo znali pravilno odločati v pravem času. Ker smo del Cerkve, je naša naloga, da uspemo povezati vrednote in nauk Cerkve. To seveda ni vedno lahko. Preko družbenih omrežij se širijo sekularne ideje, nasprotne Cerkvi in hitro vplivajo na mlade. Zaradi pomanjkanja primerno formiranih oseb je težko najti nekoga, ki bi znal primerno spremljati te mlade in jim pomagal poglobiti trenutno stanje v luči naukov Cerkve.
Upam, da mi bo na 28. vrhovnem zboru ob srečanju tolikih oseb, članov salezijanske družine z vsega sveta, uspelo dobiti široko vizijo, v kateri se bom naučila spremljati mlade tukaj v Hong Kongu. Z roko v roki s salezijanci se želim bližati mladim in jim pomagati.
Povzeto po ANS, vir: AustraLasia
