V ponedeljek, 19. januarja 2022, se je končalo najdaljše zaprtje šol na svetu: v Ugandi okoli 15 in pol milijona učencev od marca 2020 ni hodilo v šole zaradi vladnih ukrepov proti pandemiji koronavirusa. V drugih državah, kot so Bahami, Belize, Brunej, Dominikanska Republika in Filipini, so bile šole zaprte zelo dolgo in analitiki menijo, da so bili ukrepi pretirani, toda Uganda je edina država na svetu, ki je šole zaprla za celih 19 mesecev.
Po začetku cepilne akcije, ki je dosegla 550.000 učiteljev, šolskega osebja in na tisoče otrok, starejših od 18 let, so se študenti in dijaki od začetka novembra postopoma vračali k pouku, osnovnošolci in pa so se v šole šele 10. januarja. Do danes je Uganda zabeležila skupno 150.000 primerov okužb in 3.361 smrti. V zadnjih dneh beležijo približno tisoč okužb dnevno.
»Vse šole so uvedle smernice za zagotovitev varne vrnitve otrok v šole,« je dejal minister za šolstvo John Muyingo. Niso pa izpostavili nobenih posledic tega dolgega zaprtja.
Posledice tako drastične odločitve so številne: kako so se družine soočile s tem zapletenim položajem? Koliko žensk je moralo opustiti službo, da bi skrbele za svoje otroke? Kako je najrevnejšim družinam uspelo nahraniti svoje otroke brez prehrane v šoli? »Šole se morajo zapreti zadnje in odpreti prve,« piše na Twitter profilu generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa, »treba je narediti vse, da se izobraževanje otrok vrne v pravo smer«.
Italijanski tednik Internazionale poroča, da ugandski Nacionalni organ za načrtovanje (NPA) napoveduje, da se 30 % učencev morda ne bo vrnilo v šole zaradi otroškega dela, zgodnjih porok in nosečnosti. UNICEF je že zabeležil 22,5 % porast nosečnosti med dekleti, starimi od 10 do 24 let. Družbena zaznamovanost, ki prizadene mlade matere, in zgodnji zaslužki mladih fantov, ki so začeli delati, da bi pomagali svojim družinam, učence in dijake odvračajo od vračanja v šole, zato bodo številne šolske klopi ostale prazne.
Zaradi revščine in pomanjkanja nepogrešljivih orodij je za pouk na daljavo, ki ga organizira vlada prek interneta, televizije in radia, dosegel le majhen del učencev v državi, v kateri ima le 41,3 % prebivalstva dostop do električne energije. Vse to vodi v zastrašujoč porast zgodnjega opuščanja šolanja.
Podobe, ki jih je zbrala britanska televizijska postaja BBC o obupu mlade učiteljice v osnovni šoli, neposredno opisujejo težki položaj, ki je prizadela ves šolski svet. Harriet Agasiu je bila po zamrznitvi plač zaradi zaprtja šol, in po porabi vse zaloge hrane, prisiljena oditi na ulico, razgrniti rjuho ter skuša kaj prodati, da bi zaslužila za hrano. Pred novinarskimi vprašanji ni mogla zadržati solz in je prosila pomoči za mlade učitelje, kot je sama. Žal jih je veliko izgubilo delo, število pa se bo še povečalo, saj se veliko šol zaradi pomanjkanja sredstev ni ponovno odprlo.
Vir: missionidonbosco.org