S salezijancem Juretom Babnikom, (zdaj že bivšim) voditeljem SMC Rakovnik, smo se pogovarjali o enomesečnem oratorijskem dogajanju na Rakovniku v letošnjem letu, ki ga zazanamuje pandemija koronavirusa.
V SMC Rakovnik ste kljub nepredvidljivemu obdobju v letošnjem letu pripravili in izpeljali štiri tedne poletnega oratorija. Če se ozreš nazaj, katere misli se ti zapodijo po glavi?
Bogu hvala, vse je šlo v redu oz. šlo je celo bojlše, kot smo glede na »korona situacijo« pričakovali. Pozitivno sem bil presenečen, da so se otroci in animatorji resno držali preventivnih ukrepov (maske, razkuževanje …). Animatorji so res »carji«, saj je bila zaradi stalnih skupin na njih letos večja odgovornost in so se dobro odrezali.
Sama priprava in vse negotovosti gotovo niso bili mačji kašelj. Je kdaj prišel trenutek, ko se je zdelo, da ne bo šlo naprej in kaj je prevladalo, da ste kljub vsemu nadaljevali priprave?
Načrtovanje in iskanje z voditelji oratorije je bilo mučno. Imeli smo že veliko pripravljenega za štiritedenski oratorij o Esteri. Nato smo se zaradi nepredvidljive situacije odločili za štiri že izdelane oratorijske vsebine – za vsak teden eno. Ni bilo trenutka, ob katerem bi pomislili, da ne bi šli naprej. Vendarle so bile debate, verjetno tudi zaradi tega, ker so bile virtualne, mestoma precej napete.
Kdor je vsaj bežno spremljal rakovniško poletno dogajanje, ni mogel mimo voditeljev in tolikih mladih animatorjev, ki so dejansko »delali« oratorij. Kako si jih v teh posebnih okoliščinah videl sam?
Kot sem že omenil, so opravili veliko delo. Ker je bil oratorij razdeljen v stalne podskupine, je imela skupinica animatorjev vse dni in vse ure od začetka do konca oratorija na skrbi isto skupino 15 do 20 otrok. Otroci in animatorji so bili večinoma bolj zadovoljni, ker so se v skupini med seboj dobro povezali. Vendarle je za animatorje takšna oblika zahtevnejša. Eden od animatorjev, ki že dolga leta sodeluje na oratoriju in je bil tudi letos z nami vse štiri tedne, je dejal, da je bilo od vsega najbolj naporno, ker se niti za nekaj minut nisi mogel odmakniti od skupine.
Če se po letošnji »korona« sezoni ozreš širše in pogledaš naprej, se ti osebno poraja kakšna zamisel ali ideja o prihodnosti oratorijev v Sloveniji?
Glede prihodnosti oratorijev je hujše od korone dejstvo, da se zmanjšuje število duhovnikov. To pomeni, da bo več dela na animatorjih in voditeljih oratorija, ki tudi ne morejo reševati vsega. Lepo bi bilo, če bi čim več animatorjev prepoznalo delo za oratorije kot svojo poklicanost za daljše časovno obdobje. Vendarle so to moje želje. Kakor v boju proti koroni tudi tukaj ne bo šlo brez molitve. 🙂
