Relator Štefan Tadej Praśkiewicz OCD, salezijanski postulator Pierluigi Cameroni in sodelavka dr. Mariafrancesca Oggianu so dokončali dokument v postopku za priznanje mučeništva devetih poljskih salezijanskih duhovnikov. Strukturni elementi dokumenta »Positio«, ki na jasen in poglobljen način predstavlja vse dokumentarne in pričevanjske dokaze o mučeništvu Božjih služabnikov, so: kratka predstavitev poročevalca; teološki del, v katerem je prikazano materialno in formalno mučeništvo Božjih služabnikov; dva povzetka s pričevanji in dokumentarnimi dokazi; zaključna seja ter ikonografski prerez.
»Positio super martyrio« Božjih služabnikov Jana Świerca in osmih tovarišev, duhovnikov Družbe sv. Frančiška Saleškega, so oddali na vatikanski Dikasterij za zadeve svetnikov 21. julija 2022.
»Positio« bodo najprej pregledali zgodovinski svetovalci in teologi, nato jo bodo preučili kardinali in škofje iz dikasterija za zadeve svetnikov. Te jasno opredeljene faze preučevanja in ocenjevanja bodo v primeru pozitivnega izida papežu omogočile, da Janeza Świerca in osem tovarišev razglasi za »mučence katoliške Cerkve« ter nadaljevanje postopka njihove beatifikacije.
Devet poljskih salezijanskih duhovnikov je med domnevnimi mučenci nacizma. To so Božji služabnik Jan Świerc ter osem tovarišev: Ignacij Antonowicz, Karel Golda, Vladimir Szembek, Frančišek Harazim, Ludvik Mroczek, Ignacij Dobiasz, Kazimir Wojciechowski in Frančišek Miśka. Vsi Božji služabniki so kot duhovniki na Poljskem opravljali različne pastoralne in predstojniške dejavnosti ter poučevali. V politične napetosti, ki so med vojno okupacijo vznemirjale Poljsko, niso bili vpleteni. Kljub temu so bili aretirani in mučeni zaradi vere, ker so bili katoliški duhovniki.
27. junija 1941 so v koncentracijskem taborišču Auschwitz pod streli esesovcev umrli Jan Świerc, Ignacij Dobiasz, Frančišek Harazim in Kazimir Wojciechowski. Slednja dva Božja služabnika so ubili sočasno, enega ob drugem. Božji služabnik Ignacij Antonowicz je umrl tri tedne pozneje, 21. julija 1941, zaradi mučenj, ki jih je doživel prav 27. junija 1941. 5. januarja 1942 je v koncentracijskem taborišču Auschwitz zaradi mučenja in številnih kirurških poizkusov umrl Božji služabnik Ludvik Mroczek. Nekaj mesecev pozneje, 14. maja 1942, je bil v istem taborišču ustreljen Karel Golda, obtožen, da je dvema nemškima vojakoma podelil zakrament spovedi zgolj zato, da bi z lažjo pridobil pomembne skrivnosti nacističnega režima. 7. septembra 1942 je v taborišču Auschwitz umrl tudi Božji služabnik Vladimir Szembek.
Omenjeni Božji služabniki so bili člani salezijanske inšpektorije sv. Hijacinta v Krakovu. Božji služabnik Frančišek Miśka, ki je pripadal salezijanski inšpektoriji sv. Adalberta v Pili, je zaradi slabega ravnanja in mučenja umrl 30. maja 1942 v koncentracijskem taborišču Dachau.
Sloves svetosti in mučeništva Božjih služabnikov Jana Świerca in osmih tovarišev se je razširil takoj po njihovi smrti in je živ še danes, čeprav so ga skušali v času komunizma zatreti. Veljali so za zgledne duhovnike, predane pastoralnemu poslanstvu in delom usmiljenja, prijazne, vedno ustrežljive in v vsem naravnane na to, da bi slavili samo Boga, zaradi katerega so bili zvesti vse do prelivanja krvi.
ANS
