12. junija 2019, ob 7. obletnici njegovega rojstva za nebesa, je bil škofu v Brescii, msgr. Pierantoniu Tremoladi, predstavljen Supplex libellus, uradna prošnja, s katero salezijanska družba prosi za začetek škofijskega postopka o krepostih in svetniškem slovesu Silvija Gallija, duhovnika Družbe sv. Frančiška Saleškega.
Silvij Galli se je rodil 10. septembra 1927 v Palazzolu Milanese očetu Jožefu Galliju in materi Alojziji Carcano. Bil je prvi od osmih otrok. Krščen je bil 12. septembra 1927, zakrament sv. birme mu je 3. oktobra 1938 podelil blaženi kardinal Alfred Ildefonz Schuster. Po odlično končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval v salezijanski gimnaziji svetega Ambroža v Milanu. Noviciat je opravil v Montodinu in izpovedal prve redovne zaobljube v salezijanski družbi 11. septembra 1943, večne pa 1949. Po študiju filozofije v Nave ter teologije v Milanu in Bollengu je bil 1. julija 1953 posvečen v duhovnika. Med vzgojno prakso v Vareseju je sklenil globoko duhovno prijateljstvo z Dominikom Zamberlettijem, fantom, ki je umrl v sluhu svetosti.
Poslan je bil v salezijansko hišo v Bologni, kjer je diplomiral iz književnosti. Od 1959 pa vse do smrti je ostal v kraju Chiari pri Brescii. Začel je s poučevanjem aspirantom, ki so se pripravljali na salezijansko življenje, z leti pa se je vedno bolj posvečal ubogim, obrobnim, zapornikom, brezdomcem, odvisnikom, alkoholikom, duševno bolnim in osebam v vseh oblikah materialne, duhovne in moralne revščine. V sprejemanju neštevilnih je izkazoval poslušanje, tolažbo, spravo in izganjanje hudih duhov.
Spremljal in skrbel je za formiranje salezijancev sotrudnikov, članov Združenja Marije Pomočnice, bivših don Boskovih gojencev in prostovoljcev, ki so sodelovali pri njegovem delu. S pomočjo velikodušnih prostovoljcev in dobrotnikov je ustanovil sprejemni center »Auxilium«. Z življenjem in besedo je učil, kako v ubogih odkrivati Jezusa in mu služiti ter udejanjal ljubezen Dobrega pastirja.
Don Gallija, ki je bil v starem samostanu sv. Bernardina iz 15. stoletja vedno na razpolago, je do zadnjega oblegal žalostni človeški rod, ki je iskal tolažbo, nasvet in molitveno podporo. Za vsakogar, brez izjeme, je vsak trenutek svojega življenja daroval pravo besedo, molitveno podporo, blagoslov Marije Pomočnice in tolažbo Svetega Duha.
Opisal se je takole: »Jaz sem samo ubog duhovnik, nimam drugega kot duhovniški talar, ki ga nosim. Čudi me, da se toliko ljudi, prizadetih z včasih nerešljivimi težavami, obrača k meni. Blagoslovim tudi njihove družine in jih odpustim s prepričanjem, da če bodo molili ali kaj storili z vero, se bodo težave rešile.« »Samo z molitvijo, najmočnejšim orožjem, z zaupanjem v Marijo in njegovega sina Jezusa, bodo lahko rešili svoje težave.«
Zemeljsko življenje je končal 12. junija 2012, v širokem sluhu svetosti in znamenj, ki se je z leti razširil med ljudi vseh stanov. V njem prepoznavajo Božjega človeka, pristnega častilca Marije Pomočnice, pravega don Boskovega sina, ki potrjuje njegove besede: »Takoj ko pridem v nebesa, bom poslal polno košaro milosti vsem, ki so me poznali.« Neki mladenič je izpričal: »Don Galli je voditelj, učitelj, prijatelj, velikan vere. Za vse nas ni zapustil sledi v mivki, temveč pot luči do večnosti.«
S postopkom Silvija Gallija se je število kandidatov salezijanske družine na poti k svetosti povzpelo na 169.
Povzeto po ANS
