V korak z mladimi.

Pozitivno glasovanje vatikanske zgodovinske komisije o Božjih služabnikih Janu Świercu in tovariših

V torek, 28. marca 2023, je zgodovinska komisija dikasterija za zadeve svetnikov glasovala o Positio super martyrio Božjih služabnikov Jana Świerca in osmih tovariših, duhovnikih Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki so bili umorjeni zaradi sovraštva do vere v nacističnih uničevalnih taboriščih v letih 1941-1942. Positio je bil oddan 21. julija 2022 in so ga pripravili relator Štefan Tadej Praśkiewicz OCD, salezijanski postulator Pierluigi Cameroni in sodelavka dr. Mariafrancesca Oggianu. Glasovanje zgodovinskih svetovalcev zadeva znanstveno vrednost in zadostnost dokumentov, zbranih med škofijsko preiskavo, ter preverjanje, ali je sloves mučeništva zadosten in trajen. Na podlagi te predhodne, a bistvene presoje bodo člani teološke komisije ter nato kardinali in škofje, člani dikasterija, lahko izrazili svojo sodbo o mučeništvu Božjih služabnikov.

Med domnevne mučence nacizma prištevamo tudi devet poljskih salezijanskih duhovnikov. To so Božji služabniki Jan Świerc in osem tovarišev: Ignacij Antonowicz, Karel Golda, Vladimir Szembek, Frančišek Harazim, Ludvik Mroczek, Ignacij Dobiasz, Kazimir Wojciechowski in Frančišek Miśka. Vsi Božji služabniki so bili kot duhovniki na Poljskem vključeni v različne pastoralne in vodstvene dejavnosti ter poučevanje. V ničemer niso bili povezani s političnimi napetostmi, ki so vznemirjale Poljsko med vojno okupacijo. Kljub temu so jih aretirali in iz sovraštva do vere umorili, že zaradi dejstva, da so bili katoliški duhovniki.

Trdnost in vedra vztrajnost, ki so ju ohranili Božji služabniki pri opravljanju svoje duhovniške službe tudi v zaporu, sta za naciste predstavljali pravo kljubovanje: čeprav izčrpani od poniževanja in mučenja, v nasprotju s kakršno koli prepovedjo, so bili Božji služabniki do konca varuhi zaupanih jim duš in so bili pripravljeni z Bogom in za Boga kljub človeški šibkosti sprejeti smrt.

Koncentracijsko taborišče Auschwitz, vsem znano kot taborišče smrti, in Dachau za salezijanca Miśko, je tako postalo kraj duhovniške zavezanosti naštetih salezijanskih duhovnikov: v odrekanju človeškega dostojanstva in življenja, so Jan Świerc in osem tovarišev odgovorili z darovanjem v moči milosti in upanja na večnost po zakramentih. Sprejemali so številne sojetnike in jih podprte z evharistijo in spovedjo pripravili na mirno smrt. To so nemalokrat opravljali skrivaj, ponoči v temi in pod stalno in perečo grožnjo hudih kazni ali smrti.

Božji služabniki kot pravi Jezusovi učenci niso nikoli izrekli besed ogorčenja ali sovraštva do preganjalcev. Aretirani, pretepli, ponižani v svojem človeškem in duhovniškem dostojanstvu so darovali svoje trpljenje Bogu in ostali zvesti do konca, prepričani, da tisti, ki vse polagajo v Božjo voljo, niso razočarani. Njihova notranja vedrina in pokončna drža, ki sta se pokazala celo ob smrtni uri, sta bila tako izjemna, da so se jim čudili celo mučitelji sami.

Povzeto po ANS

Morda vas zanima tudi