Na božični večer mineva 10 mesecev od začetka bombardiranja v Ukrajini. Tristo dni trpljenja, bolečine, bega in negotovosti. V vojni je umrlo ali bilo ranjenih na tisoče ljudi, na milijone je razseljenih in beguncev, skoraj 16 milijonov ljudi pa nujno potrebuje humanitarno pomoč. Finančna in materialna pomoč se še naprej neutrudno zbira, da bi ublažila uničujoče posledice vojne za ukrajinsko prebivalstvo. Vendar je obsežen val zračnih napadov, ki se je začel 10. oktobra, poškodoval osnovno plinsko, električno in vodovodno infrastrukturo ter zaradi nizkih temperatur in obilnega sneženja še poslabšal že tako obupen položaj prebivalstva.
Tudi ko se bliža božič, je na milijone zgodb o bolečini, ki še vedno pretresajo našo vest. Ko se je že zdelo, da smo najhujšo pandemijo preboleli, so se začeli bombni napadi v Ukrajini. Posledice vojne v osrčju Evrope od takrat tepejo ves svet.
Med številnimi zgodbami je tudi zgodba Daryne, ki je konec februarja, ob prvih bombnih napadih, zapustila Dnipro, poleti pa se je vrnila s tremi majhnimi otroki. Njen oče in mož se še vedno borita daleč od doma, ona pa nima sredstev, da bi se soočila z zimo. »Hiša je poškodovana, okna so razbili šrapneli,« pojasnjuje, »cele dneve smo brez ogrevanja in tople vode, v supermarketih pa ni več ničesar. Za otroke je prehladno in želimo si, da bi se vojna takoj končala,« dodaja.
Salezijanski misijonarji s pomočjo salezijanskih misijonskih uradov in salezijanskih nevladnih organizacij nadaljujejo s pomočjo ljudem v Ukrajini. V zadnjih mesecih so bile prednostne naloge boj proti mrazu z razdeljevanjem izolacijskih in toplih oblačil ter pomoč pri urejanju hiš, skupnih prostorov in šol.
»Za letošnji božič se le spominjamo lanskih praznikov, ko smo praznovali vsi skupaj. Okoliščine so se spremenile, vendar ne izgubljamo upanja, da nam bo Jezusovo rojstvo prineslo mir in da bomo kmalu spet skupaj,« je dodal Daryna.
Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje, po svetu še vedno divjajo gospodarske krize, resne posledice podnebnih sprememb in žal še več vojn. V Siriji, Južnem Sudanu, Demokratični republiki Kongo, Venezueli in Nigeriji potekajo spopadi. Tu so še dramatične zgodbe milijonov mladoletnikov, ki živijo na ulici ali so žrtve trgovine z ljudmi, ki jim je bila odvzeta svoboda ali so prisiljeni prodajati svoje telo, da bi se lahko preživljali. Med njimi so otroci begunci, migranti, otroci, ki so zaradi pandemije osiroteli in ne morejo obiskovati šole. Obstaja na milijone zgodb, ena za vsakega človeka in za katere skrbijo tudi salezijanski misijonarji po svetu.
Zaradi vseh teh razlogov salezijanski misijonski uradi, salezijanske inšpektorije in don Boskovi prijatelji nadaljujejo z delom, da bi »spremenili te razmere, da bi še naprej prinašali pomoč in upanje najbolj prikrajšanim in trpečim skupinam. Kraje, kjer delujemo, želimo napolniti z veselo novico in zasejati mir v vsaki boleči situaciji, s katero se soočamo.«
ANS