Priprava, cilji, izzivi in vizija 29VZ

1. Do začetka 29VZ manjka samo še nekaj dni. Kako se počutite, ko se bliža ta pomemben trenutek za Družbo?

Rekel bi, da se na predvečer finala počutim kot trener in sodnik: prisotno je navdušenje, malo zdrave treme, predvsem pa velika hvaležnost za prehojeno pot do te točke.

Delali smo z veliko zavzetostjo, ramo ob rami s tehnično in pravno komisijo, predzborovsko komisijo, tajništvom, sodelavci iz Rima in Turina ter prevajalci, ki nam iz vsake inšpektorije pomagajo pri sporočanju tega dogodka vsemu svetu. Predvsem pa se moramo zahvaliti samim zborovalcem, inšpektorjem in delegatom, ki so mesece sodelovali z nami, nas spodbujali, nam svetovali, nas obogatili s svojimi izkušnjami in ljubeznijo do naše Družbe.

To je bila sinodalna pot, sestavljena iz poslušanja, razločevanja in občestva. Zdaj smo pripravljeni živeti ta trenutek z odprtim srcem, v zaupanju, da nas bo Duh vodil pri naših odločitvah za dobro Družbe in še posebej mladih. In če bi bil don Bosko tukaj, bi nam verjetno dejal, naj se ne sekiramo preveč … in naj z veseljem delamo naprej!

2. Pri pripravi vrhovnega zbora ste delovali več kot eno leto. Ste zadovoljni s tem, kako je vse potekalo?

Nenavadno je pomisliti, kako se je vse skupaj začelo s pozivnim pismom vrhovnega predstojnika 24. septembra 2023. Od tega trenutka se je 92 inšpektorij salezijanske družbe lotilo dela, da bi poglobilo temo zbora: »Vneti za Jezusa Kristusa, predani mladim«. Veliko delo razmišljanja, primerjav in sintez, ki je vključevalo sobrate z vsega sveta.

Tu v Rimu smo se s sobrati, izbranimi za komisije, poglobili v dokumente za povzemanje in oblikovanje vsega tega gradiva. Bila je prava pustolovščina, sestavljena iz študija, razsodnosti in bratskega dialoga. Toda priprava vrhovnega ni le vsebina, treba je bilo tudi zagnati celoten organizacijski stroj.

Uskladiti smo morali različne sektorje logistike: sprejem in registracijo, prevoz, nastanitev, IT storitve, prevode, medije in komunikacijo, ne da bi pozabili na upravljanje prostorov in liturgičnih obhajanj. Komunikacija z moderatorji in gosti je bila še en velik izziv, prav tako kot organizacija vsega IT-ja, da se zagotovi učinkovit in dobro strukturiran vrhovni zbor.

Pod očetovskim pogledom Stefana Martoglia, vikarja vrhovnega predstojnika, smo poskušali uskladiti vse te energije in se večkrat srečali tako v Rimu kot v Turinu, da bi ocenili položaj. Soočili smo se z nepričakovanimi izzivi, ustvarili nove rešitve za obvladovanje nepredvidenih dogodkov najrazličnejših vrst … in kot vedno smo to počeli v salezijanskem duhu: s konkretnostjo, kreativnostjo in zaupanjem v Previdnost.

Zdaj smo pripravljeni! Če nas kakšna podrobnost še preseneti, smo prepričani, da se bomo kot dobri don Boskovi sinovi znali spoprijeti z njo iznajdljivo, z nasmehom in s tistim zdravim družinskim duhom, ki nas odlikuje.

3. Koliko članov bo sodelovalo na zboru in s kakšnimi vlogami?

Na 29VZ sodeluje 269 ljudi, od katerih ima vsak natančno določeno vlogo za nemoten potek zbora. V središču je 227 zborovalcev, ki imajo volilno pravico in zastopajo celotno Družbo. Med njimi je 14 vrhovnih svetovalcev, vrhovni prokurist in zaslužni vrhovni predstojnik, ki bodo predstavili svoje izkušnje in vizijo prihodnosti Družbe. Največjo skupino sestavljajo inšpektorji in delegati 92 inšpektorij in vizitatorij, razdeljenih po salezijanskih pokrajinah: 32 iz Afrike in Madagaskarja, 22 iz južne Amerike, 27 iz vzhodne Azije in Oceanije, 33 iz južne Azije, 36 iz srednje in severne Evrope, 27 iz Amerike, 29 iz Sredozemlja ter dva sobrata Salezijanske papeške univerze in trije iz osrednjega salezijanskega sedeža v Rimu.

Vendar zbora ne sestavljajo samo člani z glasovalno pravico. V zakulisju je ogromno podpore, potrebne za delovanje zbora. 11 tolmačev in 7 prevajalcev se bo trudilo zagotoviti razumevanje med udeleženci v petih uradnih jezikih Družbe. Praktično upravljanje je zaupano logistični ekipi 10 ljudi, ki delujejo v Valdoccu in 3 na osrednjem salezijanskem sedežu v Rimu ter sodelujejo pri sprejemanju, organizaciji prostorov in zagotavljanju dnevnih storitev.

Za nemoteno delovanje za celoten digitalni sistem zbora, od elektronskih naprav do upravljanja glasovanja, skrbijo trije IT strokovnjaki. Salezijanski sektor za komunikacijo z ekipo šestil članov bo bogatil portal ANS (Agenzia Notizie Salesiana) in dan za dnem pripovedoval o najpomembnejših trenutkih zbora, kar bo omogočilo celotni salezijanski družini po svetu, da spremlja pot zbora.

Skupno nas bo 269, vsak s svojo nalogo, a vsi združeni z isto željo: zagotoviti, da bo ta zbor izkušnja občestva, razločevanja in prenove. Velika skupina, vsekakor, a dobro organizirana! In če pride do kakšnega nepredvidenega dogodka, no … smo salezijanci! Z ustvarjalnostjo in družinskim duhom se bomo znali soočiti z nasmeškom in vnemo, ki nas žene.

4. Katere bodo po vašem mnenju glavne točke 29VZ?

29VZ bo intenzivno potovanje, sestavljeno iz poslušanja, razločevanja in pomembnih odločitev za prihodnost Družbe. Med najpomembnejšimi trenutki nedvomno izstopa začetni umik, čas zbranosti in molitve, ki nam bo pomagal postaviti Svetega Duha v središče in mu dovoliti, da nas vodi na našem zborovskem potovanju.

Takoj zatem bomo vstopili v srce zbora s poglobljeno študijo stanja Družbe. Po sektorjih bomo analizirali izzive in priložnosti našega časa, poskušali priti do realistične vizije, vendar vedno razsvetljene z vero. Ta trenutek je ključnega pomena, ker nam bo omogočil opredeliti prioritete za šestletno obdobje 2025–2031 v luči salezijanskega poslanstva in don Boskove karizme.

Eden od stebrov zbora bo poglobitev teme »Vneti za Jezusa Kristusa, predani mladim«. To ni le izraz za premišljevanje, ampak konkretna perspektiva za prenovo naše identitete in naše zavzetosti med mladimi, zlasti najbolj ranljivimi.

Končno bomo dočakali trenutek, poln odgovornosti: razločevanje in izvolitev vrhovnega predstojnika in njegovega sveta. Tu ne gre le za izbiro ljudi, ampak za to, da z molitvijo in premišljevanjem določimo voditelja, ki bo spremljal Družbo v naslednjih letih. Je izkušnja globokega zaupanja v Svetega Duha in občestva med vsemi zborovalci.

Ne moremo pozabiti še enega trenutka, ki ga mnogi pričakujejo s čustvi in ​​– priznajmo si – celo z malo treme: jubilejnega romanja v Rim. Obhajanje evharistije v Vatikanu, srečanje s svetim očetom in zaključek zbora s sveto mašo pri Srcu Jezusovem bo znamenje občestva s Cerkvijo in priložnost za duhovno prenovo za vse nas.

Skratka, 29VZ bo čas velike intenzivnosti, sestavljen iz razsodnosti, bratskih srečanj in pogumnih odločitev. In kot vedno ga bomo živeli v don Boskovem stilu: z resnostjo, s zavzetostjo in z veseljem tistih, ki vemo, da Gospod hodi z nami!

5. Tema 29VZ je »Vneti za Jezusa Kristusa, predani mladim«. Kako ta tema odseva trenutno resničnost Družbe in današnje mladine?

Od dneva, ko nam je don Ángel, takratni vrhovni predstojnik, predstavil to temo, obstaja beseda, ki še vedno močno odmeva v mojem srcu: vneto. To ni katera koli beseda, je ogenj, notranja energija, ki nas žene, da intenzivno živimo svojo poklicanost.

Rad bi rekel, da je bil med številnimi predlogi, ki so jih inšpektorji poslali zboru, eden, ki me je še posebej pritegnil. Eden od njih je zapisal: »Izdelali smo že veliko dokumentov, spisov, polnih lepih poglavij, besedil, bogatih zgovornosti in globine. Toda tisto, kar zdaj potrebujemo, je poglavje, ki ne samo napiše več strani, ampak nam pomaga oceniti, koliko v resnici živimo to, kar smo napisali. Spomni naj nas na nekaj, kar nas odpre Duhu: vnema, ogenj, zagon, motivacija … to je vse, kar zdaj potrebujemo.«

In ravno v tem je bistvo: brez vneme, brez vnetega srca tvegamo, da izgubimo čut za svoje poslanstvo. Don Bosko je svojim fantom ponavljal: »Za vas se učim, za vas delam, za vas živim, za vas sem pripravljen celo dati življenje.« To ni bila lepa fraza: to je bila skrivnost njegove zaljubljene norosti, njegove popolne predanosti mladim.

Zato ni naključje, da je vrhovni predstojnik za 29VZ izbral tri ključne besede: vnema, preroške izkušnje in pogumno preverjanje. Biti vnet za Jezusa Kristusa pomeni vrniti se k izviru naše poklicanosti, ponovno odkriti veselje hoje za Njim in pustiti, da nas vžge njegova ljubezen. Preroška izkušnja nas kliče, da smo verodostojna znamenja upanja za mlade, pristne priče Boga, ki hodi z njimi. Navsezadnje je pogumno preverjanje dejanje poštenosti in vere: ali smo res to, kar pravimo, da smo? Ali se z enako gorečnostjo kot don Bosko odzivamo na današnje izzive? Ali želimo preprosto videti, ali preoblikovati organizacijsko shemo naših prelepih ustanov ali ne? Ali si bomo upali dovoliti Jezusu iz Nazareta, da nas nauči abecede svojega načina vodenja?

6. Instrumentum Laboris, o katerem se bo glasovalo in bo postal delovni dokument, prinaša velika in smela pričakovanja. Nam jih lahko nekaj predstavite?

Ah, Instrumentum Laboris! Vsak zbor ga je imel in kot vedno je dobro zgrajen, poln refleksij in rezultat obsežnega sinteznega dela. A naj takoj povem nekaj: pravi protagonist zbora ni besedilo, pa naj bo še tako dobro narejeno. Protagonist je Sveti Duh in sposobnost Družbe, da se mu pusti voditi.

Instrumentum Laboris je bil razvit z zbiranjem glasov iz vseh inšpektorij, da bi poskušali dati obliko tistim vprašanjem, ki izhajajo iz srca Družbe. Ima jasno strukturo in se osredotoča na tri glavna jedra: spodbujanje salezijanskega posvečenega življenja, poslanstvo, ki ga delijo salezijanska družina in laiki, ter preverjanje struktur upravljanja Družbe. To so pomembna vprašanja, saj se dotikajo naše identitete, našega bivanja med mladimi in načina organiziranja poslanstva. Kdo se mogoče sprašuje: »Torej? Imamo že vse odgovore?« Absolutno ne! Dejansko bi bila največja nevarnost obravnavati ta dokument kot nekakšen »priročnik rešitev«, skoraj idealen, ki nadomešča pravo razsodnost. Instrumentum Laboris ni cilj, je le kompas: uporaben, a ne zadosten.

Zato ne želim povedati preveč. Zbor je tik pred začetkom in kot pri vsaki salezijanski pustolovščini vemo, od kod izhajamo, vendar puščamo prostor za to, za kar nas bo na poti navdihoval Duh. In če na koncu ugotovimo, da je bilo to gradivo bolj izhodišče kot dokončen zemljevid … bo to pomenilo, da smo res živeli dober zbor!

7. So uvedene kakšne nove funkcije ali pristopi za izboljšanje sodelovanja in pomoč pri doseganju ciljev VZ29?

Če obstaja nekaj, kar je Družba vedno počela, od prvega zbora, ki ga je sklical don Bosko – točno takrat, ko so prvi salezijanci pristali v Ameriki – je to, da je poslušala vsakogar. Metoda je bila vedno ista: poslušanje se začne pri vsakem sobratu, gre skozi skupnosti in inšpektorije, dokler ne pride do razločevanja na vrhovnem zboru. Samo tako lahko dojamemo bogastvo in kompleksnost naše karizme in našega poslanstva.

Tudi v pripravi na 29VZ smo poskušali ta duh živeti na konkreten način. To se je pokazalo že pri sestavi komisij: skupina salezijanskih kanonistov, ki jo je vodil Pier Fausto Frisoli, je združila strokovnjake iz različnih koncev sveta. Predzborovska komisija je imela še bolj mednarodni značaj, tako kot tudi premišljevanja Lectio Divina, ki so poti dali duhovno globino. Pozornost do različnosti se ni ustavila pri pripravljalni fazi: tudi na samem zboru bo predsedovanje evharistij in salezijanskih besed za lahko noč razdeljeno med različne pokrajine salezijanske družbe. To nam omogoča, da prisluhnemo različnim jezikom, zgodbam in izražanjem, čutimo, kako srce Družbe bije v ritmu sveta.

Z organizacijskega vidika je pomembna novost digitalni portal, ki smo ga ustvarili s podporo naših informatikov. To orodje je vsakemu zborovalcu iz vseh 92 inšpektorij in vizitatorij omogočilo samostojen vnos dela zbora, vprašanj in podatkov. Poleg tega imamo danes več komunikacijskih kanalov in skupin za izmenjavo, ki olajšajo dialog, zaradi česar je proces bolj participativen in vključujoč.

Obstajajo pa tudi enostavnejše, a enako učinkovite pobude: v Afriki je na primer konferenca, znana kot CIVAM, novembra med 33 afriškimi udeleženci 29VZ ustvarila skupino WhatsApp, da bi se bolje usklajevali in se pripravljali na zbor. Druge pokrajine med svojimi zadnjimi srečanji iščejo podobne strategije. Majhne rešitve, ki so nam omogočile, da smo v nekaj več kot enem letu obvladali proces, ki bi v običajnih pogojih trajal mnogo dlje. In vse to v izjemnem obdobju za našo Družbo, ki ga je zaznamovalo imenovanje našega vrhovnega predstojnika Ángela Fernándeza Artimeja za kardinala.

Vendar, kot pogosto ponavlja Stefano Martoglio, smo po Božji zaslugi uspeli ta čas preživeti v miru in pripraviti reden zbor v izrednih razmerah. Don Bosko in pred njim sveti Frančišek Saleški sta majhne vsakodnevne čudeže definirala takole: ko se srečata zaupanje v Previdnost in konkretno delo in gre vse naprej … s ščepcem presenečenja in veliko hvaležnosti.

8. Slišali smo, da bo ta zbor obravnaval nekaj edinstvenih in pomembnih tem, s katerimi se Družba še ni soočila. Nam lahko poveste kaj več o tem?

(V šali) Kje ste to slišali? Res me zanima! Povejte mi ta vir! (smeh)

Nekateri sobratje menijo, da so vprašanja, kot so zaščita mladoletnih in ranljivih oseb, celostna ekologija, izzivi in ​​priložnosti digitalnega sveta in umetne inteligence ali celo prevzem reskripta svetega očeta o ne nujnosti duhovništva za predstojnike, novi vidiki ali zahtevajo jasnejše in pogumnejše stališče. Vendar, če natančno pogledamo, mnoge od teh tem Družba že desetletja poglobljeno preučuje, čeprav morda nismo imeli vedno priložnosti, da bi o njih prebirali ali se poučili. Toda navsezadnje prava novost ni vedno v tem, o čemer razmišljamo, ampak v tem, kako o tem razmišljamo. Lepota je tako kot novost v očeh opazovalca. In prav to je smisel vrhovnega zbora: ne samo ponavljati, kar že vemo, ampak se pustiti presenetiti z novim pogledom, ki je sposoben videti dlje.

9. Kako je načrtovan teden razločevanja in kdo bo vodil ta pomemben proces?

Teden razločevanja za izvolitev vrhovnega predstojnika in njegovega sveta je strukturiran zelo skrbno. Izmenjujejo se trenutki molitve, osebnega premišljevanja in razprave v skupnosti v ozračju poslušanja Svetega Duha. Slišali smo različne ocene izkušenj leta 2020, v kontekstu, ki se ga vsi spominjamo, v najtežji fazi pandemije. Zdaj bomo skušali nadaljevati z večjo vedrino. Ta pot se začne v nedeljo, 23. marca, s slovesno molitvijo k Svetemu Duhu, prvim posegom voditelja, večernicami v baziliki Marije Pomočnice in evharističnim češčenjem v cerkvi sv. Frančiška Saleškega. Zborovalce bo spremljal Amedeo Cencini, duhovni vodja celotnega postopka do zaključka glasovanja.

V ponedeljek, 24. marca, se bodo komisije po vodenem premišljevanju poglobile v kratke ocene raziskav iz drugega tedna zbora, nato pa v like in imena bodočega vrhovnega predstojnika za šestletno obdobje 2025–2031. Popoldne bo namenjeno razpravi in ​​sintezi, vrhunec pa bo anketa, ki bo pomagala identificirati najprimernejše kandidate. V torek, 25. marca, bo dan velike odločitve: po uvodnih razjasnitvah in klicanju Svetega Duha bomo prešli na izvolitev vrhovnega predstojnika, ki bo položaj sprejel z izpovedjo vere in prisego pred zborom. Od istega popoldneva naprej in v naslednjih dneh do 29. marca se bo ponovil postopek izbire vikarja, vrhovnih in pokrajinskih svetovalcev. Delo se bo izmenjevalo med plenarnimi zasedanji in sejami odborov, vedno pa bo spremljano z molitvijo in adoracijo. Komisije za izbiro vrhovnega predstojnika in njegovega vikarja bodo mešane, za izbiro vrhovnih in pokrajinskih svetovalcev pa sestavljene po pokrajinah, v skladu s predpisi vrhovnega zbora.

Celoten teden bo dosegel vrhunec v soboto, 29. marca, na dan volitev pokrajinskih svetovalcev in z evharističnim slavjem, ki ga bo vodil novi vrhovni predstojnik, obkrožen s svojim svetom: znamenje občestva in prenovljenega poslanstva Družbe.

10. Ta vrhovni zbor traja 55 dni. Je podobno kot v prejšnjih zborih? Se vam zdi to prava dolžina?

Trajanje vrhovnega zbora ni nikoli naključna izbira, ampak ga določi sklicatelj ob upoštevanju zahtevnosti dela, ki ga je treba opraviti. Zavedam se, da se nekaterim sobratom morda zdi osem tednov dolga doba, a tisti, ki pridejo v Turin, bodo spoznali, da to ni prav nič pretiran čas za nalogo, ki nas čaka. Verjetno bi moral poudariti, da je 29VZ strukturiran okoli treh glavnih tematskih jeder, kot je bilo že v primeru zadnjih zborov. Tokrat tri jedra po vrsti obsegajo 18 podtem, od katerih vsaka zahteva skrben razmislek in poglobljeno primerjavo. Tem so dodana pravna vprašanja, ki jih je 28VZ (zaradi pandemije) pustil nedokončane in zahtevajo nadaljnjo obdelavo.

Če se bo vrhovni predstojnik v prihodnosti odločil za drugačen pristop – na primer vrnitev k modelu pred koncilom, ko se je zbor osredotočal izključno na preučevanje stanja Družbe ali pa je izbral enostavnejšo temo – se bo trajanje seveda spreminjalo. Poleg tega nam nove digitalne strategije že omogočajo delo na daljavo na številnih dokumentih in morda bi to v prihodnosti lahko vplivalo na strukturo zbora. Poleg trajanja pa je resnično pomembna osebna izkušnja: intenzivni dnevi srečanj, prijateljstev, medsebojnega poslušanja. Sobratje iz različnih kultur sodelujejo skupaj, učijo se bolje razumeti drug drugega in hoditi skupaj. Nekateri pravijo, da je to ena od skrivnosti naše edinosti: Družba s približno 13.600 salezijanci, ki se kljub razlikam in razdaljam zmorejo počutiti kot družina.

Mogoče čas, preživet v Turinu, ni dolg … preprosto je potreben. In tudi za mnoge od nas bo to nepozabno.

11. Kakšna je vaša vizija tega zbora? Kakšni so glavni upi glede prenove salezijanskega poslanstva?

Nekaj ​​moram priznati. Za ta zbor nisem razvil lastne vizije. Ne zato, ker ni pomembno, ampak zato, ker sem se naučil, da moja naloga v vlogi voditelja ni dajanje vizije, temveč olajšati delo zbora, kot ga je sanjala Družba z glasom vrhovnega predstojnika. Ta vloga mi zato onemogoča sodelovanje pri delu komisij in celo pri glasovanju, prav zato, da bi bil lahko z večjo svobodo orodje v Božjih rokah.

Vendar, kot mi je nedavno svetoval Pascual Chávez, moja naloga ni omejena le na tehnično pomoč. Treba je pomagati zborovalcem, da dosežejo jasno vizijo Družbe, saj brez tega obstaja velika nevarnost, da bo vsak doživljal zbor na svoj način in, kar je še huje, da bo delal za drugo Družbo. Iz skupne vizije bodo nastale bolj ciljno usmerjene smeri delovanja, ki bodo vodile naše poslanstvo naslednjih šest let. Iz nje se bodo izluščili tudi liki tistih, ki bodo morali usmerjati našo prihodnjo pot.

Upam, da bo zboru uspelo najti to enotno vizijo. Toda pravi odgovor ni v besedah ​​nikogar od nas. Je v srcu Boga in v srcih tistih, ki si upajo prisluhniti njegovemu glasu, v puščavah in na aeropagih današnjega sveta.

12. Kakšno sporočilo bi delili s salezijanci po vsem svetu, ki nestrpno pričakujejo rezultate tega vrhovnega zbora?

Najprej hvala vsem za vaš prispevek k temu zboru, saj ne pripada le nam, ki smo zbrani tukaj, ampak vsej Družbi. Prosim vas, da nas podpirate z molitvijo, kajti vsak zborovalec, od vikarja vrhovnega predstojnika do sobrata, ki skrbi za logistiko, je tu kot vaš veleposlanik. Zbor je najvišje znamenje naše enotnosti v različnosti.

Prosimo Gospoda, naj bo ta 29VZ kairos, ugoden trenutek, v katerem bomo prenovili vnemo za Kristusa in do mladih. Zato bo bolj kot branje končnih dokumentov bistveno izbrati nekatere pomembne vidike in jih v polnosti živeti v načrtu osebnega življenja, v načrtih skupnosti in v salezijanskih vzgojno-pastoralnih načrtih. Če bi to počeli vsi, bi svoje delo že osmislili.

Osebno sem ganjen nad pozivom vrhovnega predstojnika v pismu sklica, naj skrbimo za lastno poklicanost in poklicanost drugih (1. jedro 29VZ). Ali ni to srce naše karizme? Biti bratje, ki varujejo drug drugega, vodniki mladim, verodostojni pričevalci ljubezni, ki vzgaja in spremlja. Morda je prav to ključ do bratskega življenja in bolj samarijanskega, preroškega in učlovečenega pastoralnega služenja v življenju ljudi. Moja želja je torej, da bi imeli pogum sanjati, graditi vzgojne in pastoralne skupnosti, ki obrodijo sadove, da bi bili živa in ustvarjalna navzočnost za mlade. In kot vedno, vse izročamo Mariji Pomočnici, materi, učiteljici in vodnici, prepričani, da nam bo še naprej kazala pot.

ANS