Po mnenju Rossana Sala, izrednega tajnika na škofovski sinodi o mladih, veri in razločevanju poklicanosti Cerkev premalo posluša mlade, ker sama premalo govori z Bogom. Zato pozdravlja iniciativo Svetega očeta, da se sinodalna zasedanja redno začenjajo z nekaj minutami tišine, namanjene razločevanju.
»S takim začetkom je v dvorani čutiti pozitivno in konstruktivno ozračje ter klimo duhovnega razločevanja, ki ga navdihujejo začetni nagovori, predvsem pa homilija Svetega očeta in njegov uvodni nagovor, ki je ogrel srce«, pravi Sala.
»Iz pozdravnih besed papeža Frančiška je razbrati, da je osrednja beseda na tej sinodi prisluhniti. Papež je govoril metaforično o položaju, ko zmanjka kisika in spomnil, da danes Cerkvi ‘manjka poslušanja’. Zanimiva podoba, ki je sad dveletnega dela in seveda poslušanja v pripravljalni fazi sinode.«
Rossano Sala nadaljuje: »Spoznali smo, da ima Cerkev težavo poslušati; preveč govori in premalo posluša. To pomeni, da resnično potrebujemo duhovno preobrazbo. Dejal bi, da je najgloblji vzrok, da ne prisluhnemo mladim, prav pomanjkanje poslušanja Boga. Veliko govorimo o Bogu, mogoče pa premalo govorimo z Bogom. To pa pomeni pomanjkanje verodostojnosti. Ko govorimo o Bogu, ne da bi prej govorili z Njim, nismo verodostojni.«
»Tveganje, ki ga je papež izpostavil na začetku sinode,« še dodaja Sala, »je začeti govoriti o mladih po preseženih mislenih kategorijah in shemah. Ko na splošno mislimo na mlade, imamo v mislih mlade leta ’68: mladi, ki želijo prebiti, kritizirati … Izkušnja z marčevskega predsinodalnega srečanja pa je, da je skupina mladih z vsem spoštovanjem in občutljivostjo predlagala mnoge točke v središče cerkvene agende, ki so bili vnešeni v Instrumentum laboris. To pomeni, da moramo mladim prisluhniti v tem, kar so danes. Vsaka generacija mladih ima svoje določbe.«
Sala nadaljuje: »Seveda je trenutna generacija precej krhka: je generacija iskanja, generacija, ki išče medgeneracijske zveze z odraslimi. Na kratko bi lahko dejali, da je generacija, ki išče spravo, saj je zelo razdrobljena in bombandirana s tisoči nagovarjanj. Ta krhkost se vidi prav v iskanju pomoči. To je velika tema spremljanja, ki je prišla do izraza pred sinodo: mladi prosijo za spremljanje.«
Končno Sala razloži vrednost razločevanja. Papež je posebej prosil sinodalne očete, naj ga uresničujejo: »V svojem uvodnem pozdravu je papež Frančišek uvedel proceduralno spremembo in določil, da na zasedanju na vsakih pet nagovorov vstavijo tri minute tišine, kar je zelo pogumna in preroška odločitev. Kaj takega se dogaja prvič in bomo videli, kako bodo to jemali sinodalni očetje, vsekakor pa to ni čas oddiha, temveč poglobitve.«
»Pojasnjeno je bilo, da je metoda razločevanja duhovna metoda. Ne gre le za tehniko, temveč za duhovni dogodek,« dodaja izredni tajnik za sinodo o mladih.
»Tišina je nedvomno potrebna, da lahko v naših srcih odzvanjajo besede, ki jih slišimo,« zaključuje Sala. »Ena najbolj zanimivih stvari, ki so jih v dvoletni pripravi na sinodo izrazili mladi v svojih odzivih, je velika ‘žeja’ po tišini, po kontemplaciji, po iskanju prostora, kamor se lahko zatečejo pred medijskim bombandiranjem, ki več ne dovoli misliti in se poglobiti … Papež je želel dodati trenutke tišine, ker meni, da je tišina potrebna. V glasbi so pomembne pavze, da lahko ‘okusimo’ zvok. To je temeljna potreba. Sinoda je proces duhovnega razločevanja, kjer sta tišina in kontemplacija pogoj za možnost poslušanja in prevzemanja odgovornosti za izrečeno. Sicer gredo besede mimo in ne vstopajo v naša srca.«
Vir: Vatican News, povzeto po ANS