V sredo, 18. decembra 2024, je papež Frančišek sprejel v avdienco kardinala Marcella Semerara, prefekta Dikasterija za zadeve svetnikov. Med avdienco je papež isti dikasterij pooblastil za razglasitev dekreta za priznanje mučeništva Božjega služabnika Elije Cominija, duhovnika Družbe svetega Frančiška Saleškega, ki se je rodil 7. maja 1910 v kraju Calvenzano di Vergato (Italija, Bologna), iz sovraštva do vere pa so ga ubili v kraju Pioppe di Salvaro (Italija, Bologna) 1. oktobra 1944.
To priznanje odpira pot k beatifikaciji tega don Boskovega salezijanskega duhovnika, mučenca v najbolj brutalnem pokolu, ki ga je v Evropi med vojno 1939-45 izvajal nacistični SS, na ozemljih Marzabotto, Grizzana Morandi in Monzuno, splošno znan kot »pokol v Marzabottu«. Zgodil se je pred natanko 80 leti.
Stefano Martoglio, vikar vrhovnega predstojnika, je izrazil veselje celotne Družbe in vse salezijanske družine ter dodal: »Ta novica je ob bližajočem se božiču in svetem letu razlog za veliko upanje. V svetu, potopljenem v tragedijo vojn in bratomornih bojev, ki se ne zaveda tragedij preteklosti, sije pričevanje Elije Cominija kot delavca miru in sprave. Priznanje mučeništva je razglašeno ravno na dan, ko se spominjamo rojstva salezijanske družbe (18. december 1859). Priznanje mučeništva Elije Cominija je izjemna potrditev don Boskove karizme, ki ima središče apostolskega in vzgojnega delovanja in odseva v pastoralni dobrodelnosti«.
»Za bolonjsko Cerkev, za salezijansko družbo, še posebej za salezijansko italijansko inšpektorijo Lombardija-Emilija, in za vso salezijansko družino je to priznanje razlog za veliko veselje in zahvalo Bogu in Devici Mariji Pomočnici. Posebna zahvala relatorju mons. Mauriziju Tagliaferriju in dr. Lodovici Mariji Zanet, sodelavki postulature, za njeno visoko usposobljeno delo,« dodaja vrhovni postulator Pierluigi Cameroni. »Globok vir pastoralnega stila Božjega služabnika Elia Cominija izhaja iz odločitve, da podari svoje življenje za svoje brate, kot je to storil Jezus, ki se je izročil v smrt za vse grešnike. Vse življenje in vse do konca se je trudil biti dober pastir in se brez zadržkov velikodušno razdajal brez vrnitve. To je pravo bistvo njegove pastoralne ljubezni, ki ga predstavlja kot vzor pastirja, ki bdi nad čredo, v obrambi šibkih in nedolžnih.«
ANS
