V korak z mladimi.

Rakovniška tradicija v novi preobleki

Salezijanski Rakovnik se je v zadnjih desetletjih zelo spremenil. Na mestu starih so zrasle nove stavbe, druge so obnovljene … Zamenjali so se tudi salezijanci (razen tistih, ki so stalnica): nekateri so že v Očetovi hiši, drugi na drugih deloviščih, peščica mladih v tujini, mladi salezijanski misijonarji pa na Rakovniku.

Kar se (še) ni bistveno spremenilo, so rakovniška jezera, t.i. bajerji, skriti v osrčju Golovca. S salezijanci so povezani že od samih začetkov don Boskovega poslanstva na slovenskih tleh. Koliko sprehodov, teka, iger in zabav so jezera videla v vseh letnih časih. Ja, to je res salezijanska tradicija, saj so mnoge generacije tu igrale hokej, prebijale led, izgubljale pake, ohlajale vročo kri v zaledeneli vodi in si lomile kosti.

Mnogi se bojijo, da se bo s prihodom misijonarjev končala naša tradicija, način življenja in delovanja. Pa vendar se mlada sobrata Cyprian in Joseph hitro in dobro učita jezika in spoznavata naše navade. Da ne bi opustili tradicije, so ju sobratje peljali na zamrznjen bajer, kjer sta se učila in naučila drsanja. V začetku sta sicer trdila, da se je drsati tako težko kot se učiti slovenščino, a po dobri uri sta na vprašanje, kako gre, po Sebovo odgovorila: »Še kar, še kar.«

Morda vas zanima tudi