Salezijanec Francis Alencherry, ki deluje v Bangladešu, se je rodil v Kerali v Indiji. Kot pripravnik je k salezijancem prišel že pri 12 letih. Po duhovniškem posvečenju je poučeval v salezijanskem kolegiju Srca Jezusovega v Shillongu in doktoriral iz bibličnih ved v Rimu. Leta 1997 je bil imenovan za inšpektorja indijske salezijanske inšpektorije Kalkuta. Leta 2002 so ga na 25. vrhovnem zboru izvolili za vrhovnega svetovalca za misijone. Leta 2008 ga je vrhovni predstojnik poslal v Bangladeš, da ustanovi novo salezijansko navzočnost.
Letos so v salezijanskem misijonu v Bangladešu dozoreli sadovi prvih salezijancev lokalnega porekla: Victor Mankhin je bil posvečen v duhovnika, Johnny Ruram pa v diakona. Kaj za vas, ki ste v tem misijonu od samega začetka, pomenijo ti trenutki?
To so zagotovo trenutki velikega veselja. So priložnost, da se Bogu in naši Materi zahvalimo za neštete blagoslove, ki so se razlili na naš salezijanski misijon v Bangladešu. V določenem smislu pomenijo nov začetek, saj bodo postopoma domači salezijanski sobratje začeli prevzemati odgovornosti za nadaljevanje in širjenje salezijanskega apostolata. Hkrati me ti blagoslovi spodbujajo, da še bolj goreče molim, da bi salezijance v Bangladešu preveval pristen salezijanski duh, da bi v polni zvestobi salezijanski karizmi ter s predanostjo in velikodušnostjo izpolnjevali vsakodnevne zahteve salezijanske posvetitve in skupnega življenja.
Kakšne so po vašem mnenju možnosti za nadaljnji razvoj salezijanskega poslanstva v Bangladešu?
Priložnosti za salezijansko poslanstvo v Bangladešu je res veliko. Čakajo nas povabila več škofov za začetek salezijanske navzočnosti v njihovih škofijah. Trenutno teh povabil ne moremo sprejeti, ker nimamo osebja. V tej državi ne manjka revnih in prikrajšanih mladih in otrok. Salezijanci bodo torej vedno aktualni. Dobra vsestranska vzgoja v salezijanskem slogu je najboljši način, da tem otrokom in mladim pomagamo najti pot v življenju. Prihodnost salezijanskega poslanstva v Bangladešu bo v veliki meri odvisna od števila, kakovosti in zavzetosti mladih salezijancev, ki se usposabljajo. Glede tega sem zelo optimističen.
Kako lahko mi, ki živimo daleč stran, pomagamo pri tem poslanstvu, zlasti mladim v Bangladešu?
Menim, da je temeljni pozitiven odnos do te države in njenih mladih, ne pa nepremišljena pozicija. Tu so otroci in mladostniki kakor v kateri koli drugi državi, ne glede na njihovo vero ali družbeno poreklo. Marsikomu izmed njih je lahko v veliko pomoč tudi finančna pomoč preko štipendij.
Vir: Cagliero11, september 2024
