V pripravi na konferenco o komunikaciji 2024 Shaping Tomorrow, ki je predvidena od 1. do 7. avgusta 2024 na Salezijanski papeški univerzi (UPS) v Rimu, Sektor za družbeno komuniciranje salezijanske družbe ponuja nekaj zamisli za temeljni korak v današnji komunikacijski praksi: razvoj strategije komuniciranja.
»Strategija je načrt za ukrepe, ki bi jih radi izvedli v prihodnosti, da bi dosegli naš cilj,« začne svoje razmišljanje o strategiji komunikacije salezijanec Maciej Makuła, član Sektorja za družbeno komuniciranje. Medtem ko je strategija dolgoročna, so taktike kratkoročni koraki, ki jih naredimo za doseganje manjših ciljev. Zato je taktika običajno bolj vidna na zunaj, medtem ko je strategija bolj vidna znotraj organizacije.
Strategija komuniciranja ni preprost proces in vedno zahteva sodelovanje več ljudi. Dejstvo je, da so najboljše strategije zgrajene okoli jasno opredeljenih ciljev, torej se zdi nujno začeti z začetno fazo »poslušanja«, to je analize, temeljne diagnoze začetne stvarnosti.
Makuła po fazah razvija strategijo komuniciranja in nakazuje potrebo po preverjanju komunikacijskih smernic organizacije – včasih dobro začrtanih, včasih bolj prikritih. V primeru salezijanske družbe so te smernice dobro začrtane v Načrtu animacije in vodenja vrhovnega predstojnika in njegovega sveta za šestletno obdobje 2020–2026.
Nato je treba nadaljevati z analizo občinstva, da natančno razumemo, koga želimo doseči s svojim sporočilom. V analitično fazo ne smemo pozabiti vključuje tudi »trg« in konkurenco, torej tiste subjekte, ki so prav tako navzoči v istem segmentu občinstva. Skrbno preučevanje njihovih strategij in analiza njihovih najučinkovitejših praks je temeljni korak, ki lahko spodbudi ustvarjalnost in spodbuja inovativne in uspešne pristope.
Z uporabo jezika, značilnega za podjetniške stvarnosti, Makuła predlaga, da ko se odločimo, katera orodja in kanale bomo sprejeli glede na naše »poslovne cilje« in občinstvo – z nepogrešljivo pozornostjo na različne kanale – je nadaljnji korak jasna določitev t.i. »marketinških ciljev« in ciljev komuniciranja, da svojo splošno vizijo pripeljemo do konkretne ravni možnih pobud.
Bistveni elementi, kot sta določitev proračuna in končna priprava strategije, pa tudi cela vrsta dodatnih, a ne drugotnih vprašanj (vizualna identiteta, jezikovni slog, spremljanje …) so v razmišljanju dobro poglobljeni, ki nas korak za korakom vodijo pri razvoju strategije komuniciranja. »Zavedamo se«, zaključuje salezijanec Sektorja za družbeno komuniciranje, da »Cerkev potrebuje strokovno družbeno komuniciranje, saj so tradicionalni mediji in internet orodja Svetega Duha, ki smo jih prejeli«.
Celotno razmišljanje o ustvarjanju in razvoju strategije komuniciranja je na voljo v prilogi.
ANS