Salezijansko družbo sestavljamo duhovniki in posvečeni laiki, ki vsak s svojo poklicanostjo in načinom življenja bogatimo en sam salezijanski poklic. Čeprav je poklic salezijanca duhovnika veliko bolj poznan in blizu slovenskemu človeku, v naši salezijanski inšpektoriji že od svojega začetka delujejo tudi salezijanci bratje, ki so bistvena prvina njene apostolske podobe in celovitosti. Povedano po domače: salezijanski družbi bi nekaj manjkalo, če bi jo sestavljali samo duhovniki.
Že leta 1860 se je don Bosku, ki je v svoji ideji o ustanovitvi družbe najprej mislil na laične sodelavce, pridružil prvi salezijanec brat Jožef Rossi. Kmalu po izpovedi redovnih zaobljub je bil imenovan za glavnega ekonoma novonastale družbe. Don Bosko je prvim salezijancem bratom v noviciatu dejal: »Vaša naloga tukaj je, da se najprej naučite raznih obrti in nato da se utrdite v veri in v pobožnosti. Zakaj? Ker potrebujemo pomočnike. Nekatere stvari duhovniki in kleriki enostavno ne morejo delati, ker za to niso dovolj usposobljeni. Takšne stvari boste zato lažje delali vi. Potreboval bi nekoga, ki bi ga lahko poslal v tiskarno in mu dejal: Nauči se te obrti in izuri se zanjo, da jo boš lahko nekoč samostojno vodil. Spet drugemu bi dejal: Pojdi v knjigarno in nauči se jo voditi. In dalje drugemu bi dejal: Pojdi v to ali ono salezijansko hišo in poskrbi za vsa dela, ki jih je potrebno končati. […] Kamor koli boste prišli, najprej poskrbite, da boste dajali dober zgled, in poskrbite, da bo v hiši red in prava moralnost. Vaša obleka naj bo dostojanstvena, čista in primerna za delo, ki ga opravljate. Ne boj se, mala čreda. Vaše število bo naraslo, predvsem pa naj v vas rasteta dobrota in prizadevnost. Potemtakem boste nepremagljivi kakor levi in boste naredili veliko dobrega. To idejo imam o salezijancih bratih.«
Poslanstvo salezijanca brata se je zaradi političnih razmer v našem prostoru spreminjalo, kakor se spreminja tudi danes zaradi miselnih sprememb v Cerkvi in družbi ter novih oblik salezijanskega poslanstva in delovanja. Vedno bolj pa se skupaj s salezijanci duhovniki zavedamo, da se moramo vrniti k don Bosku in izvirom, kakor nas spodbujata papež Frančišek in vrhovni predstojnik, da bomo ponovno pristno zaživeli naše poslanstvo spremljanja in pomoči mladim, bratje na čisto človeški ravni, duhovniki v moči zakramentalnega delovanja, oboji pa pod okriljem Cerkve, a nikakor ne znotraj njenih okvirov, temveč odprti za današnji svet.
V slovenski inšpektoriji je trenutno devet salezijancev bratov. Kljub majhnemu številu sestavljamo zelo pisano starostno, izobrazbeno in poklicno paleto od začetne formacije do starostne modrosti, od preprostega, a zato nič manj vrednega dela, do odgovornih služb, od neposredne in posredne vključenosti v pastoralo doma do izkušenj na misijonskih brazdah. Svoje poslanstvo živimo v treh salezijanskih skupnostih v zelo različnih opravilih in poklicih. Zato si, vsaj v zadnjih letih, vzamemo dan ali dva samo zase, kjer si izmenjamo izkušnje, krešemo mnenja in poglede ter spoznamo kaj novega ob ogledih znamenitosti in obiskih raznih ustanov. Letos smo se podali na sosednjo Koroško, kjer so nas gostili tamkaj delujoči sobratje. Toplo jesensko sonce nas je spremljalo ob ogledu Šentprimoža, Šentvida, Kamna in Celovca. Ob začetku smo se ustavili tudi pri sobratih na Trsteniku, dan pa smo zaključili pri rožnovenski Mariji na Homcu.