V soboto, 22. maja 2021, je papež Frančišek sprejel kardinala Marcella Semerara, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, in podpisal dekret o herojskih krepostih italijanskega škofijskega duhovnika iz škofije sv. Severa (Foggia) in salezijanca sotrudnika, Božjega služabnika Feliksa Canellija (1880-1977).
Škofijski postopek se je začel 25. marca 2009, končal pa 30. novembra 2013. Po pripravi Positio so pod vodstvom relatorja Zdzisława Józefa Kijasa po ustaljenem postopku ugotavljali, če je Božji služabnik izvrševal kreposti na herojski način. Pozitivno mnenje je dala tako vatikanska teološka komisija 29. septembra 2020 kot kardinali in škofje na rednem zasedanju 4. maja 2021.
Postopek za beatifikacijo in kanonizacijo, ki sta ga odprli škofija sv. Severa in župnija sv. Križa, so spremljali salezijanski vrhovni postulator Pierluigi Cameroni, vicepostulatorka s. Francesca Caggiano FMA in sodelavka Lodovica Maria Zanet.
Feliks Canelli se je rodil v kraju San Severo 14. oktobra 1880 očetu Gabrielu in mami Teresi Marchitto. 17. oktobra je prejel sveti krst in sveto birmo v župnijski cerkvi. Ko je bil star šest let, mu je umrl oče. Pri osmih letih je prejel prvo sveto obhajilo. Pri dvanajstih letih je oktobra 1892 vstopil v semenišče. Duhovniško posvečenje mu je podelil msgr. Bonaventura Gargiulo 6. junija 1903.
Bil je neutrudni apostolski delavec in animator krščanskega življenja na vseh področjih. Največ se je posvečal materialno in duhovno obubožani mladini. Feliks Canelli je pozorno spremljal tudi družbeno življenje in prehiteval drugi vatikanski cerkveni zbor v uvajanju apostolata laikov in prežemanju družbe s krščanskimi vrednotami. Umrl je 23. novembra 1977.
»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« Jezusova želja po prižiganju ognja na vseh področjih človeškega življenja dobro ponazarja duhovno podobo novega častitljivega. V luči okrožnice Rerum Novarum, temeljnega kamna družbenega nauka Cerkve, z geslom Da mihi animas, coetera tolle in salezijanskim vzgojnim binomom »dobri kristjani in pošteni državljani« je kot »zunanji« don Boskov sin intenzivno živel duhovniško poslanstvo z neutrudljivo pastoralno gorečnostjo. »Vsem je postal vse« (1 Kor 9,22), da bi pridobil duše za Gospoda ter jih naredil za žareče priče pristne in dosledne vere v vsakdanjem življenju skozi dela usmiljenja, izkoreninjal socialistične in komunistične ideologije ter protestantski prozelitizem, ki so se zanašali na brezbrižnost Cerkve do družbenih vprašanj in ljudi oddaljevali od vere.
Povzeto po ANS