Hčere Marije Pomočnice
Marija Dominika Mazzarello je nekega jutra zaupno spregovorila svoji prijateljici: “Lotiva se dela!”
In začeli sta. Bilo je v Morneseju, nedaleč od Turina. Don Boskov obisk kraja ju je v sanjah in delu samo potrdil. »Don Bosko je svetnik!« je Marijo Dominiko prešinilo do globin srca ob srečanju z njim. Božja podoba se v njem zrcali ravno tako, kot si želi živeti tudi sama.
V nekaj letih je prva skupina deklet izpovedala podobne zaobljube kot pri don Bosku fantje, ki so postali salezijanci. Enajst prvih deklet, z Marijo Dominiko Mazzarello na čelu, je ob zaobljubah (5. avgusta 1872) dobilo ime hčere Marije Pomočnice.
Isti duh, isti vzgojni slog, isto poslanstvo, ista duhovna dediščina je zaživela v tej novi skupini salezijanske družine. Od ustanovitve družbe je v devetih letih (do smrti Marije Dominike Mazzarello, 14. maja 1881) število sester naraslo na 139 in 50 novink, sedaj pa nas je 16.500 v skoraj 1.600 skupnostih na vseh petih celinah sveta, tudi kakih 60 v slovenski inšpektoriji.
Sv. Marija Dominika Mazzarello
- Rodila se je 9. maja 1837 v Morneseju (Italija). V družini so jo vzgojili v neutrudljivo delavko z globokim smislom za pravičnost, ki se je kasneje pokazala pri njeni predstojniški službi.
- Petnajstletna se je vpisala v Združenje Marije Brezmadežne in se vključila v apostolat deklet v vasi.
- Ko je imela 23 let se je okužila s tifusom, ko je pomagala bolnikom. V izkušnji telesne šibkosti je iskala svojo novo življenjsko pot. V videnju ji je bilo razodeto, naj se zavzame za deklice. Skupaj s prijateljico Petronillo je odprla šiviljsko delavnico, kjer je deklice učila šivanja ter ljubezni do Boga in molitve.
- Leta 1864 je don Bosko prišel v Mornese. Ob srečanju z njim je vzkliknila: “Čutim, da je don Bosko svetnik.”
- Leta 1872 jo je don Bosko izbral, da je začela z družbo hčera Marije Pomočnice. Kot prva predstojnica je bila ljubezniva vzgojiteljica in učiteljica duhovnega življenja; imela je dar pristnega veselja, da je njeno veselje privabljalo dekleta k zavzetosti za vzgojo žena.
- Ob njeni smrti v Nizzi Monferrato 14. maja 1881 se je družba že zelo razširila. Svojim hčeram je zapustila tradicijo vzgoje, ki je prežeta z evangeljskimi vrednotami: iskanje Boga po predani katehezi in goreči ljubezni; odgovornost do dela; veselje do življenja in popolno darovanje same sebe. Njeno telo počiva v baziliki Marije Pomočnice v Turinu. Njene sosestre danes nadaljujejo njeno vzgojno poslanstvo po vsem svetu.