Salezijanska identiteta, verodostojnost in prepoznavnost v spreminjajoči se družbi

Njegov nagovor se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj in ponudil številna razmišljanja o tem, kako naj bi potekala salezijanska komunikacija danes in o izzivih, s katerimi se soočamo. Ko je razložil cilj in namen Salezijanskega vestnika, je dodal: »Naši bralci morajo razumeti, kaj počnemo danes, kaj nas skrbi, prednosti preventivnega sistema, potrebo po redovništvu in učinkovitost poslanstva laikov«.

Salezijanski vestnik je opredelil kot »institucionalno glasilo in razvojni kazalec salezijanske družbe«. Po njegovem mnenju v medijih vedno obstaja napetost med »lean back« (db. nasloni se nazaj) in »lean forward« (db. nagni se naprej). Salezijansko glasilo spada v kategorijo »lean back« in ne sme biti kot nekatere platforme družbenih medijev, ki so slastne in dobro narejene, vendar ne napolnijo in zadovoljijo človeškega duha.

»Potrebujemo nove strukturne modele vodenja, upravljanja in odgovornosti, da ohranimo vsaj del našega mladinskega poslanstva.«

»Naša revija ni le orodje za odnose z javnostmi, ampak obstaja iz povsem drugega razloga.« Opozoril je, da ima Salezijanski vestnik zagovorniško funkcijo za zagotavljanje in obrambo pravic mladih. »Do mladih se povečuje družbena agresivnost in salezijanci jih moramo braniti.« Spomnil je tudi na razmere na trgu dela in v družbenih sistemih, ki mlade zlahka zasužnjijo. Aktualnost salezijanskega glasila vidi le v tem kontekstu.

O univerzalnosti in širši viziji je Muller dejal: »Z izzivi se moramo soočiti skupaj kot Družba in salezijanska družina. Ne moremo se zapreti samo v našo pokrajino in inšpektorijo, delovati moramo kot ena celota. Poklicani smo, da navdihujemo mlade za prevzemanje odgovornosti, da sodelujemo na trajnosten način v kontekstu ogromne kompleksnosti in ustvarjamo pozitivnost za prihodnje generacije.«

»Salezijanci moramo preiti od prejšnjega pragmatičnega razmišljanja k strateškemu.«

»Potrebujemo nove strukturne modele vodenja, upravljanja in odgovornosti, da ohranimo vsaj del našega mladinskega poslanstva«, je opozoril. Dotaknil se je tem, kot so potreba po prehodu na alternativne vire energije, zahteva po preglednosti in boj proti korupciji, stalni in posebni izzivi salezijanskega vodstva, o katerih bi lahko razpravljali in pisali tudi v salezijanskem glasilu.

»S prihodom virtualne resničnosti bo naša prihodnost zelo drugačna in imeli bomo lastno osebno pomoč v obliki Siri, Alexa, Cortana, OK Google, ki bodo v svojem razvoju vedno naprednejši,« je s preroško vizijo dodal Muller.

»Salezijanci moramo preiti od prejšnjega pragmatičnega razmišljanja k strateškemu«, je vrhovni ekonom prepričan o potrebi po spremembi, ki bo salezijancem omogočila načrtovanje mladinske pastorale.

»Digitalna preobrazba ni toliko povezana s tehnološkimi inovacijami kot z družbenimi odmevi, v katerih morajo imeti ljudje najpomembnejšo vlogo.«

»V megapolisih raste popolnoma nova in drugačna družbena kultura, odnosi med bitji ter vrednote bivanja.«

Ponovil je, da nastajajoča »mrežna družba« korenito spreminja okvirne pogoje našega vzgojnega in socialnega dela ter zahteva nova znanja posameznikov in celotne salezijanske družbe. Po njegovem mnenju »resničnost povezanosti jasno kaže, da digitalna preobrazba ni toliko povezana s tehnološkimi inovacijami kot z družbenimi odmevi, v katerih morajo imeti ljudje najpomembnejšo vlogo«.

Sredi hitrega spreminjanja tehnologije se pojavljajo nove kulture, življenjski slogi in vzorci vedenja, pa tudi nova ekonomija in nove religije. Komentiral je družbeni premik v moči in nadzoru ter spregovoril o kriptovalutah in o pomenu raziskovanja novih obzorij.

O umetni inteligenci je prepričan, da je le-ta osrednje gonilo digitalne transformacije. Dodal je, kako je umetna inteligenca, o kateri se je v preteklosti veliko govorilo, zdaj priročno uporabljena v številnih naših dejavnostih.

Gospod Muller je predavanje zaključil s predstavitvijo nekaterih pomembnih tez, o katerih bo salezijanska družba morala razpravljati na prihodnjih vrhovnih zborih. Med temi so:

– salezijanske inšpektorije postajajo vozlišča v mreži salezijanske družine,

– digitalna preobrazba je stvar salezijanske kulture,

– prihodnost pripada zavezništvu med ljudmi in stroji,

– digitalizacija družbe in posameznikov,

– človeški način soočanja z omreženim svetom prihodnosti,

– prilagajanje, odpornost in kompetence, potrebne za upravljanje mrežne družbe.

Udeleženci srečanja so v pogovoru pritrdili preroškim idejam vrhovnega ekonoma Jeana Paula Mullerja in se mu zahvalili za nova spoznanja in aktualne informacije.