Papež Frančišek je 23. marca 2023 v avdienco sprejel kardinala Marcella Semerara, prefekta dikasterija za zadeve svetnikov. Med avdienco je papež isti dikasterij pooblastil za razglasitev dekreta o junaških krepostih Božjega služabnika Karla Crespija Crocija, duhovnika v salezijanski družbi sv. Janeza Boska, ki se je rodil 29. maja 1891 v Legnanu (Italija) in umrl 30. aprila 1982 v Cuenci (Ekvador).
Karel Crespi se je rodil v Legnanu pri Milanu 29. maja 1891 kot tretji od 13 otrok, v premožni in vplivni družini. Obiskoval je lokalno šolo in pri dvanajstih letih vstopil v salezijanski zavod Sv. Ambroža v Milanu, kjer se je prvič srečal s salezijanskim poslanstvom. Leta 1903 je odšel na salezijansko srednjo šolo Valsalice v Turinu, da bi dokončal študij. Tam je spoznal Renata Ziggiottija, svojega sošolca in bodočega naslednika sv. Janeza Boska. Ko je začutil klic v salezijansko življenje, je opravil noviciat v Foglizzu in 8. septembra 1907 izpovedal prve redovne zaobljube. Leta 1910 je izpovedal še večne redovne zaobljube.
V tem obdobju je poglabljal študij teologije in filozofije ter poučučeval matematiko, glasbo in naravoslovje. 28. januarja 1917 je bil posvečen v duhovnika. Na Univerzi v Padovi je odkril obstoj doslej neznanega mikroorganizma in v znanstvenem okolju naznanil za to pomembno odkritje. Leta 1921 je doktoriral iz naravoslovja, s specializacijo iz botanike in kmalu zatem še diplomiral iz glasbe. Pisalo se je leto 1923, ko je kot misijonar odšel v Ekvador. Najprej je pristal v Guayaquilu, nato odšel Quito in se končno za stalno naselil v mestu Cuenca, kjer je ostal do svoje smrti.
Tu se začne delovanje človeka brez primere. Ustanovi različne dejavnosti in ustanove: praznični oratorij; Normal Orientalista za usposabljanje salezijanskih misijonarjev; osnovno šolo Cornelio Merchán; šolo za umetnost in obrt, predhodnico salezijanske tehnične visoke šole; Quinta Agronomica, tj. prvi kmetijski zavod v regiji; salezijansko gledališče; skupnost Gran Casa; sirotišnico Dominik Savio; muzej Karel Crespi, znan po številnih znanstvenih eksponatih. Leta 1938 je organiziral prvi škofijski evharistični kongres v Cuenci.
Generacije prebivalcev Cuence so se napajale ob njegovih naukih in velikodušnosti. Hvaležnost navadnih ljudi za dobro, ki ga je storil Crespi, je tolikšna, da se je močno pokazala tudi v boleči okoliščini, ko je leta 1962 požar skoraj popolnoma uničil zavod Cornelio Merchán. Dejansko so prebivalci Cuence brez pomislekov sodelovali pri obnovi.
Večino časa je preživel v svetišču Marije Pomočnice v Cuenci, katere pobožnost je vneto širil. Zadnja leta svojega življenja je v celoti preživel v spovednici, kjer so si verniki sledili v dolgih vrstah, željni prejetja zakramenta sprave, a hkrati tudi nasveta in tolažbe tistih, ki že tedaj niso oklevali klicati ga »sveti Karel Crespi«.
Oslabljen zaradi težkega življenja, ko se je odločil živeti kot revež med svojimi reveži, je 30. aprila 1982, potem ko je zadnjič prosil, naj mu v roke dajo razpelo, umrl na kliniki sv. Ines v Cuenci zaradi bronhopnevmonije in srčnega infarkta.
ANS
