Stvarno in realistično živeti salezijansko karizmo, da bi dosegli največ v prid mladih vsega sveta – kristjanov, muslimanov, hinduistov, agnostikov – predvsem pa najbolj ubogih in prikrajšanih. Ta obveza zaznamuje salezijance in to želimo nadaljevati v prihodnje.
To sta med drugim 23. januarja potrdila vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime in kardinal Cristóbal López Romero, SDB, nadškof v Rabatu, na tiskovni konferenci pred 28. vrhovnim zborom salezijanske družbe, ki je potekala na Centralnem sedežu salezijanske družbe v Rimu.
Srečanje z novinarji je vodil Giuseppe Costa, SDB, novinar in nekdanji direktor vatikanske založbe LEV, navzoč je bil tudi voditelj vrhovnega zbora Stefano Vanoli, SDB, ki je s kratkim videom predstavil statistiko salezijanskega poslanstva.
Vrhovni predstojnik je razložil naravo vrhovnega zbora: »Je velika demokratična skupščina različnih jezikov, kultur in izkušenj.« Strnil je namen: oblikovati smernice za pot Družbe v prihodnjih šestih letih, z dvema osnovnima temeljema, značilnima za tokratni zbor: uglasitev z mladimi v svetu, ki se spreminja z vrtoglavo hitrostjo; zavest sodelovanja z laiki v skupnem poslanstvu.
Kardinal López je pogovor obogatil iz svojih bogatih izkušenj: o sekularizirani Evropi, o ljudskih pobožnostih Latinske Amerike in o okoljih, kjer je krščanstvo očitna manjšina, kot je to v Maroku, kjer trenutno služi. Salezijanska navzočnost v tej deželi je postala vzorec predstavitve tipičnega salezijanskega dela. »Salezijanci so vedno hodili po robu … Več nas je na jugu kot na severu, več na obrobju kot v središču, več v mestnih periferijah kot v centrih.«
Z navedkom naslova letošnjega vezila »Dobri kristjani in pošteni državljani« je kardinal potrdil, da je don Boskovo geslo mogoče srečno živeti tudi v okoljih muslimanske večine: »Prepričan sem, da če bi don Bosko živel danes v muslmanskih okoljih, bi svoj slavni rek izrekel takole: ‘Pošteni državljani in dobri verniki’. Don Bosko bi 2. vatikanski zbor hitro udejanjil, se izognil prozelitizmu (kar je bilo v njegovem času nekaj normalnega), se zavzel za ekumenizem in medverski dialog.«
Svoje istovetsnosti seveda ne zanikamo, temveč jo ovrednotimo in damo novo vsebino salezijanskemu reku: »Vzgajati z oznanjevanjem in oznanjati z vzgojo.«
Tudi vrhovni predstojnik je ob novinarskih vprašanjih potrdil, da poslanstvo Družbe ostaja enako, kjer je to mogoče in učinkovito, spomnil pa je, da danes evangelizacija poteka vedno učinkovitejše skozi pričevanje življenja, ki sproža vprašanja.
Na vprašanje, zakaj bo vrhovni zbor potekal v Turinu, je vrhovni predstojnik odgovoril: »Pomeni vrnitev domov, k izvirom, kjer je don Bosko. Ni vseeno, če je srečanje tu ali tam.« Stefano Vanoli je predstavil nekaj podrobnosti zbora, med katerimi so gotovo mladi in laiki, ki bodo v dveh različnih tednih sodelovali pri delu zbora.
Vrhovni predstojnik je izpostavil nekatere konkretne primere salezijanskega poslanstva – tudi ekonomsko podporo – kot je to v Venezueli ali afriških državah. Spomnil je, da sredstva ne gredo le salezijanskim ustanovam, temveč neposredno potrebnim družinam. Dodal je še, kaj se je zgodilo med epidemijo ebole v Zahodni Afriki ali Siriji med zadnjo vojno: »Salezijanci so v najtežjih trenutkih vedno ostali z ljudstvom.«
Salezijanci so navzoči v 42 afriških državah. »Salezijanci ne moremo odpraviti neenakosti. Gotovo pa bi življenje tisočev mladih ne bilo enako brez salezijanske vzgoje.« Kardinal López je še dodal, da imajo don Boskovi sinovi v Afriki posebno poslanstvo »dajati upanje« na celini, kjer so mladi v večini, a se čutijo ujeti v prihodnost brez priložnosti.
Ob koncu je vrhovni predstojnik novinarjem dejal: »Ko v Cerkvi ali v Družbi nekaj ne gre dobro, ko se zgodijo napake in slabosti, je prav, da se to pove. Prav pa je tudi povedati, kar sem osebno videl v več kot 100 deželah, koliko dobrega storijo salezijanci in Cerkev.«
Povzeto po ANS
