Več kot štirje meseci so minili od 24. februarja 2022, ki je zaznamoval novo fazo v življenju Evrope in glede na geopolitične zastoje tudi celega sveta. V tem času salezijanska družina ni odnehala v pomoči v dobro žrtev vojne, za milijone beguncev in notranje razseljenih oseb. Svoje poslanstvo nadaljuje, načrtuje nove projekte ali izvaja že začete.
Salezijanska koordinacija za ukrepanje ob izrednih dogodkih, ki jo vodi salezijanec George Menamparampil, je bila do sedaj priča stotinam različnih načinov pomoči žrtvam vojne: darovi vseh vrst, od otroških plenic do tovornjakov; denarni darovi v ducatih različnih valutah; pesmi in dogodki solidarnosti in ozaveščanja; molitve v vseh oblikah in načinih, do milijon zdravamarij, ki so jih za konec vojne molili v škofiji Miao, ki jo vodi salezijanec George Palliparambil, v indijski državi Arunačal Pradeš.
Pričevanjem o solidarnosti z Ukrajino ni videti konca, jasne dokaze pa najdemo tudi ob pohajkovanju po Evropi: v rimskem metroju so sedeže prekrili z barvami ukrajinske državne zastave, ograje na ulicah Češke so pobarvane rumeno modro …
Toda če je srce še vedno blizu tistim, ki trpijo, mnoge molitve še vedno namenjene za begunce in razseljene osebe iz Ukrajine – pa tudi za tiste iz Južnega Sudana, Ugande, Eritreje, Etiopije, Mjanmara in marsikje drugje – ni skrivnost, da se sredstva in pomoč, prejeta v prvi fazi izrednih razmer, zdaj izteka.
Zato je še toliko bolj hvalevredno delo vseh tistih salezijanskih organizacij, ki se v tem času dejavno ukvarjajo z načrtovanjem novih pobud in projektov za vse pomoči potrebnim ter z novim financiranjem podaljšujejo projekte, za katere je že bil načrtovan konec.
ANS
