Don Boskovi salezijanci v Etiopiji že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomagajo najrevnejšim v Etiopiji. Z delitvijo hrane, kot eno izmed oblik pomoči, so pomagali in reševali življenja v času hude lakote v osemdesetih. Od tedaj redno pomagajo na najrevnejših področjih, kjer se pojavlja lakota bodisi zaradi podnebnih razmer ali zaradi medplemenskih konfliktov. Pomagajo predvsem otrokom, materam, bolnikom in beguncem.
Žal lakota v Etiopiji do sedaj še niso izkoreninili. Lansko leto se je položaj močno poslabšal in bojijo se, da se bo ponovila žalostna zgodba iz osemdesetih, ko je zaradi lakote umrlo več kot milijon ljudi.
Že pandemija covid-19 je ekonomsko oslabila državo in predvsem najrevnejše prebivalce, ki so zaradi ukrepov in dinamike pandemije postali še revnejši. Poleg tega je lani izbruhnilo več lokalnih nemirov, ki so se, med drugim, končali s požigi premoženja in pridelkov. V začetku novembra 2020 pa se je položaj močno zaostril in poslabšal. Že dlje časa je trajal konflikt med etiopsko zvezno vlado in regionalno vlado pokrajine Tigray na severu države in se novembra razvnel v vojno, ki traja že več mesecev. V konflikt naj bi bila vpletena tudi sosednja Eritreja.
V tem trenutku govorimo o humanitarni krizi, ki bo trajala zelo dolgo. Posledice, na katere med drugimi opozarjajo Združeni narodi, so zelo hude.
- Ljudje so ostali brez domov in zbežali. Več kot 100.000 jih je prebežalo čez mejo in so odvisni od pomoči v begunskih taboriščih v Sudanu.
- Otroci so ostali brez staršev, deset tisoči so izgubili starše in sorodnike.
- Pustoši lakota in podhranjenost. Zaradi nemirov so ostali brez dobave hrane, trgovine so uničene, cene pa so desetkrat višje kot prej. Zaradi večtedenske blokade cest, letalskega in bančnega prometa ni bila možna dostava pomoči. Pokrajino Tigray, kjer se sicer večina preživlja s kmetijstvom, je prizadela tako pandemija kot napadi kobilic, ki so uničile velik del pridelka. Združeni narodi poročajo, da potrebuje pomoč v obliki hrane kar med 2,5 in 3 milijonov ljudi. Vlada je dolgo preprečevala dostop mednarodne humanitarne pomoči. Prihajajo poročila, da so mnogi primorani jesti drevesne žuželke in piti umazano vodo, kjer jo pač najdejo.
- Primanjkuje osnovne zdravstvene nege zaradi uničenja večine klinik in bolnic.
- Za obnovo v pokrajini bo potrebnih več milijonov evrov, saj so poleg domov uničene tudi ceste in druga infrastruktura, tovarne, bolnice, cerkve ter drugi pomembni objekti.
To je le nekaj besed o položaju, ki je v resnici hujša, kot jo lahko opišemo. Salezijanci v Addis Abebi že kupujejo hrano in jo s kamioni pošiljajo na sever države, saj se je tam hrana sedaj močno podražila in si je reveži ne morejo privoščiti. Vse dobre ljudi po vsem svetu zato prosimo za pomoč v tej etiopski pokrajini v teh kritičnih trenutkih za preživetje najšibkejših, najbolj nedolžnih žrtev političnih konfliktov in interesov.
Za informacije in pomoč lahko kontaktirate Misijonsko središče Slovenije.
Polona Dominik, laiška misijonarka v Etiopiji
