V korak z mladimi.

»Skupnost, ki razločuje, spremlja in je pripravljena iti na pot«

Rossano Sala o apostolski spodbudi »Kristus živi«

V dvorani Janeza Pavla II. tiskovnega urada Svetega sedeža so danes predstavili posinodalno apostolsko spodbudo »Kristus živi«. Spodbuda, ki jo je Sveti oče podpisal 25. marca ob obisku Loretta, je sad škofovske sinode, ki je potekala lanskega oktobra na temo »Mladi, vera in poklicno razločevanje.« V soglasju s potekom sinode je papeški dokument dejansko napisan v obliki »pisma mladim«. O posinodalni spodbudi »Kristus živi« je nekaj misli povedal izredni tajnik sinode, salezijanec Rossano Sala.

Kako vidite ob naslovu spodbude »Kristus živi«, da Kristus danes živi med sodobnimi mladimi?

V petem poglavju se papež Frančišek vpraša: na kakšen način je Bog navzoč v zgodovini? Odgovor je: po mladih. Po mladem, ki ga je resnično srečal in ga prinaša svetu, v šolo, na univerzo, v politiko, družbo, v služenju najmlajšim, na tisoč načinov. Dejal bi tako: Kristusova navzočnost v zgodovini se ponavzočuje po življenjih mladih. To je papeževa želja.

Kaj bi mislil don Bosko, če bi prebiral to apostolsko spodbudo?

Lahko poudarim, da je don Bosko dejansko navzoč v spodbudi. Papež Frančišek se, ob naštevanju vrste svetnikov, opira na Dominika Savia in njegovega učitelja don Boska.

V nekem delu Sveti oče prosi, da bi se Cerkev vrnila k joku, ko vidi bedo mladih danes v globaliziranem svetu zavrženosti, v kulturi nasilja. Nekje pravi: »Prositi moramo za dar solza.« Tukaj mi na misel pride don Bosko. Kaj je don Bosko storil, ko je prvič obiskal turinske zapore? Od tam je odšel s solznimi očmi. Don Bosko deli težo papeža Frančiška, ki ga očitno ni naključno krstil salezijanec! To ima v svojem DNK zapisano tudi papež Frančišek.

Ob pogledu na težave, izrinjanje na obrobje, nelagodje tolikih mladih po svetu se zgane samo osrčje usmiljenja.

Kako bo apostolsko spodbudo sprejela salezijanska družina po vsem svetu?

Najprej naj ponovim, da če kdo pričakuje v tej spodbudi vnaprej pripravljene odgovore, bo razočaran. Nasprotno, gre za močno povabilo k skupnemu delu. Postati moramo skupnost, ki razločuje, spremlja in je pripravljena iti na pot.

Povzeto po ANS, foto Vatican News

Morda vas zanima tudi