V korak z mladimi.

Socialna dimenzija salezijanskega dela

V Valdoccu se je končal mednarodni kongres o salezijanskih socialnih ustanovah in službah

Kakih 300 udeležencev iz vseh salezijanskih inšpektorij salezijanske družbe se je skupaj z izbrano skupino mladih udeležilo mednarodnega kongresa salezijanskih socialnih ustanov in služb, ki ga je pripravil sektor za salezijansko mladinsko pastoralo pri vrhovnem svetu.

Kongres se je začel v sredo, 28. septembra 2022 z uvodnim govorom Miguela Angela Garcíe, vrhovnega svetovalca za salezijansko mladinsko pastoralo. Na odru sta bila ob odprtju kongresa prisotna tudi vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime, ki je bil na kongresu navzoč ves čas do 2. oktobra in vodil bratski dialog z mladimi, ter Leonardo Mancini, inšpektor posebnega okrožja Piemont in Dolina Aoste. Oba sta prisrčno pozdravila vse prisotne.

Vsak dan je zjutraj najprej potekalo premišljevanje Lectio Divina, ki sta ga ob izbranem evangeljskem odlomku vodila salezijanca Rafael Bejarano, referent za socialno delo v sektorju salezijanske mladinske pastorale in koordinator kongresa ter Javier Carabaño Rodriguez.

Drugi dan kongresa je imel osrednje predavanje kardinal Óscar Andrés Rodríguez Maradiaga, nadškof metropolit Tegucigalpe v Hondurasu in koordinator Sveta kardinalov. Salezijanski kardinal je v svojem jasnem govoru z naslovom »Aktualnost družbenega nauka Cerkve, celostni človeški razvoj in vloga salezijanskih socialnih ustanov in služb« najprej z nekaj namerno provokativnimi vprašanji poudaril, da je krščanski družbeni nauk tudi danes še vedno aktualen zaradi globalnih izzivov in velikih družbenih preobrazb, ki potekajo.

Nato je ponovno poudaril pomen skladnega življenja v veri, združene v kontemplaciji in delovanju. »Naše družbeno ravnanje je sestavni del našega sledenja Kristusu,« je zatrdil in nekaj besed namenil svarilu pred ideologijami, ki lahko ogrozijo obstoj in delovanje kristjanov.

V nadaljevanju je kardinal posebej obravnaval učiteljstvo papeža Frančiška: poudaril je osrednjo vlogo mladih kot nosilcev sprememb; razložil koncept družbenega miru, ki se doseže, ko se odpravijo neenakosti in se spodbuja harmonija; poudaril je tudi papežev vpogled v temo integralne ekologije.

Ko je obravnaval različne globalne probleme, »ki zahtevajo globalno ukrepanje« – teme pravic, migracij, politike kot službe, ureditve gospodarskih sistemov, miru, smrtne kazni, verske svobode – je kardinal sklenil s povabilom, naj se zavzamemo za razvojne cilje tisočletja in cilje trajnostnega razvoja, ter zatrdil, da ima »salezijanska družina zelo široko obzorje za salezijanska socialne ustanove in službe«.

Dan se je nadaljeval z mladinskim forumom z vrhovnim predstojnikom z mini tečaji o salezijanskem delu z mladimi, ki najbolj potrebujejo pomoč. Udeleženci so lahko izbirali med mnogimi temami, ki so jih vodili razni strokovnjaki s svojih področij.

Drugi dan je imel osrednji nagovor Michal Vojtaš, prorektor Salezijanske papeške univerze v Rimu z naslovom »Razvoj družbene razsežnosti v salezijanski vzgoji in pedagogiki«.

Izhajajoč iz analize don Boskovega socialnega delovanja za revne in zapuščene v ožjem smislu in njegove zavzetosti za vse mlade iz delavskega razreda v širšem smislu, je Vojtaš orisal zgodovino socialnega delovanja salezijancev in njihovih sodelavcev od konca 19. stoletja do prvih let tretjega tisočletja ter izluščil različne ritme in načine, kako se je socialna razsežnost salezijanske karizme v desetletjih zmanjšala.

V zadnjih letih in v skladu z učiteljstvom papeža Frančiška je Vojtaš zaznal trenutni trend: »Zdi se, da je v salezijanski družini tretjega tisočletja pozornost usmerjena do družbenega področja, ki salezijance poziva, naj ne ustanavljajo le ‘posebnih ustanov’, ampak prav ‘nove navzočnosti’ po novem preventivnem sistemu, deljenem s soodgovornimi laiki, ki spodbuja logiko nove evangelizacije in pozornost do družbenih okoliščin, revščine in obrobij.«

Tretji dan pa je Carlos Ballesteros, direktor Katedre za družbene vplive na Papeški univerzi Comillas v Madridu (Španija) predaval na temo: »Sled, ki jo puščamo: izzivi in priložnosti za merjenje vpliva, ki ga ustvarjamo«.

Kaj vse sta s kongresa odnesla slovenska udeleženca Jure Babnik in Boštjan Jamnik, pa bomo lahko v kratkem izvedeli neposredno iz njihovih ust.

Morda vas zanima tudi