Preteklo nedeljo je na Rakovniku potekala slovesnost ob obletnici rojstva in smrti Božjega služabnika Andreja Majcna. Mašno slavje je vodil vicepostulator dr. Alojzij Slavko Snoj, po sveti maši pa se je množica salezijancev, sester salezijank in vernikov odpravila na Žale in se ob grobu Božjega služabnika zaustavila v molitvi.
Vicepostulator dr. Alojzij Slavko Snoj je ob nagovoru izpostavil nekaj misli in zapisov Božjega služabnika, ki govorijo sami zase. Božji služabnik Andrej Majcen se je rodil na dan, ko se praznuje rojstni dan za nebesa sveta Terezije iz Lisieuxa. Njegov rojstni dan za ta svet je postal tudi njegov rojstni dan za nebesa. Letošnji rojstni dan je bil v nedeljo, 30. septembra, prekrasen in sončen. Starša Male Terezije, Azélie Guérin in Lous Martin, čipkarica in urar/zlatar, 18. oktobra 2015 proglašena svetnika, sta bila po hčerinih besedah: »Starša, bolj vredna nebes kot zemlje«.
Za svoja starša pa Božji služabnik pravi: Mamo Marijo Šlik, gospodinjo, je navdihoval »Frančiškov duh uboštva«; oče Andrej Majcen, sodnijski uradnik, pa me je učil: »Pomagaj vsem in imej dobre odnose z drugomislečimi« (D1, 8). Mala Terezija je iznašla »malo pot svetosti«; po njej je stopal tudi misijonar Andrej Majcen: »Capljal sem po stopinjah svetnikov« (D1, 9). Mala Terezija je zapisala: »Ne umiram, stopam v življenje«; to je uresničil tudi Božji služabnik Andrej Majcen.
Vsako leto je praznoval svoj krstni dan. V Dnevniku je 9. oktobra 1984 dobesedno zapel:
»Moj prelepi 80 krstni dan 1904-1984. Pred 80-imi leti botrica Verličeva, me je h krstu nosila
in me MARIJI MILOSTI, [Bazilika Matere usmiljenja] v Mariboru, vsega posvetila!
Ko krstna voda: v imenu Očeta + Sina + Svetega Duha po glavi Slavku tekla je,
Sveti Duh VERO, UPANJE IN LJUBEZEN za pot mu v srce vlival je!
Izprašuj se danes, ali z milostjo Svetega Duha res sodeloval si?
In podobo Jezusa v duši upodabljal in risal si?
Izprašuj se tudi, če krstna sveča vere še vedno gori
in ti po poti Kristusovega življenja v nebesa še vedno sveti.
S krizmo katehumenov te je frančiškanski pater mazilil,
da bi te s karizmatičnimi darovi vsega tudi prešinil.
Izprašaj se tudi, ali z vsemi močmi sodeluješ s Svetim Duhom
pri gradnji salezijanske svetosti – po preventivni poti z don Boskovim duhom…«
[Nadaljuje z izpraševanjem vesti po desetih Božjih zapovedih in konča z Marijo.]
O Marija, [Pomočnica], ki bila si in boš nam Ti,
k sinu izgubljenemu pridi in ga osvobodi.
O moj Gospod in moj Bog, daj mi novega Duha,
da se ravnam po Božjih zapovedih, po don Boskovi karizmi.
Naša krstna posvetitev Mariji naj na ZMERNOSTI IN VELIKODUŠNOSTI
sloni in te na poti let 1984-1985 vsak dan lepo vodi in te POSVETI«
(O krstnem dnevu: D2, 10).
Ob zlati maši, 8. septembra 1984, je zapisal:
»MEMENTO MORI! Ob zlatomašniški slovesnosti na KRIŽ umiranja strmim
in [ob] ugašajoči velikonočni sveči mojega življenja strmeč medlim…
Sposobnosti umirajo, aktivnosti odmikajo se ti, ustvarjalne moči se poslavljajo …
in Žale, tam že grob pripravljajo.
Priseben nisem bil zlatomašnim hvalospevom,
ko v utripajoči plamen zlatomašne sveče na oltarju misli so hitele.
PROSIM, POGLEJ SVOJO MATER [podobica Marije s solzami v očeh in kitajska misel]!
Ko zadnja ura bila bo in zadnja solza se mi utrnila bo,
O MATI VEČNEGA ŽIVLJENJA bodi ti takrat pri MENI,
da ohranim MILOST sveto do konca v SEBI.
Ob smrtni uri zapeljivca stran NAŽENI in nebeška vrata na stežaj ODKLENI.
Marija, glavo skušnjavcu strla si, še meni vse skušnjave prepodi!
Oh, takrat ko moje OKO v Boga se zazrlo bo,
od ljubezni, sreče, blaženosti, srce moje ubogo se prevzelo bo.
Zato te prosim danes prav lepo: Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja,
da bi me misel prevzela: Vsak trenutek je v mojo srečo ali moje pogubljenje.
Da bi vedno mislil na NOVISSIMA et in aeternum non peccaberis
[da bi vedno mislil na poslednje reči in na vekomaj ne bi grešil].
Oh, vsak dan sem za stopaj bliže groba! Kje? Kdaj? Kako?
Oh, da bi imel milost zakramentov srečne smrti z imeni JMJ [Jezusa, Marije in Jožefa].
Oh, na starost pravo pamet dajaj ([kakor pravi] g. Humar),
da ne bom v spotiko, nadlego in napotje in v slab zgled.
Oh, da bi bila moja zadnja misel Marija in zadnji utrip ljubezni Jezus, moj Odrešenik in Cilj.
Sprejmi, Gospod, moje trpljenje in življenje in delo, umiranje in smrt, za pokoro za moje grehe.
LJUBA MATI (MOJEGA) VEČNEGA ŽIVLJENJA, REŠI DUŠO MOJO POGUBLJENJA«
(Ob zlati maši: D1, 15).
Fotografije: Mirko Gaberšek
