Aprilsko in majsko Srečanje z Bogom je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, tako kot večino drugih salezijanskih programov, potekalo preko družbenih omrežij. Študenti in mladi, katerim so kateheze namenjene, so ostali doma, zato se je tudi voditelj Klemen Balažič odločil, da bo srečanje pripravil kar iz domače pisarne.
Na prvem spletnem srečanju z Bogom, ki je potekalo 7. aprila na temo »Kristus živi! Zakaj životarim?« je v pripravi na Veliko noč slikovito predstavil apostolsko spodbudo o mladih Kristus živi. Kot po navadi, je sledila adoracija in molitev, le da tokrat kar iz domačih naslonjačev in preko družbenih omrežij, kar je sicer osiromašilo družbeno bližino, nikakor pa ne duhovne bližine z Jezusom.
Tudi srečanje v maju je potekalo enako. Zadnje srečanje z Bogom v tem šolskem letu je potekalo 5. maja, prav tako na Facebooku Don Bosko Slovenija. Na njem je Klemen spregovoril o Mariji.
Njena zemeljska zgodba je zapletena in dramatična. Že 14, 15-letno dekle pogumno odgovori na Gospodovo vabilo. Svobodno se odloči, da bo zaupala Gospodu, čeprav ne ve, kaj jo čaka v prihodnosti. Zaupa v Božje obljube. S svojim »da«, »zgodi se«, za vse večne čase spremeni človeško usodo. Skozi njeno zemeljsko zgodbo je potrebno iti počasi in se učiti brati med vrsticami, a se močno držati vira, ki poroča o njej, Svetega pisma. Le tako nam Marijina življenjska zgodba v marsičem postane vzor Božjega delovanja v človekovem življenju.
Podrobneje je predstavil dogodek oznanjenja, ki je osrednji dogodek Marijinega življenja. V tem dogodku se pokaže dinamika poklicanosti, izražena v treh trenutkih, ki so usmerjali tudi sinodo o mladih: 1. poslušanje Božje besede, Božjega načrta; 2. razločevanje; 3. odločitev. To so bila tudi izhodišča za nadaljnji nagovor.
Prvi trenutek, trenutek poslušanja, je izražen v angelovih besedah: »Ne boj se, Marija, […] spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus« (v. 30-31). Vedno je Bog tisti, ki prevzame pobudo in kliče, da bi mu sledili. Bog je tisti, ki prevzame pobudo, On gre vedno prvi, On vodi pot našega življenja. Klic k veri in k dosledni poti krščanskega življenja ali posebne posvetitve je diskreten, vendar močan vdor Boga v življenje mladega človeka, da bi mu v dar ponudil svojo ljubezen.
Drugi trenutek vsake poklicanosti je razločevanje, ki je izraženo v Marijinih besedah: »Kako se bo to zgodilo?« (v. 34). Marija ne dvomi; pri njenem vprašanju ne gre za pomanjkanje vere, nasprotno, izrazi prav svojo željo, da bi odkrila Božja »presenečenja«. V njej je pozornost na to, da bi doumela vse zahteve Božjega načrta za njeno življenje, da bi ga spoznala z različnih vidikov, da bi bilo tako njeno sodelovanje bolj odgovorno in polno.
Odločitev je tretji prehod, ki opredeljuje vsako krščansko poklicanost in je izražen v Marijinem odgovoru angelu: »Zgôdi se mi po tvoji besedi« (v. 38). Njen »da« Božjemu načrtu odrešenja, ki se je uresničil preko učlovečenja, je izročitev vsega življenja Njemu. Je »da« polnega zaupanja in popolne razpoložljivosti za Božjo voljo.
Ko govorimo o poklicanosti, nam ne more biti vse jasno že na začetku. Vera v Boga ni posledica razumevanja tega, kar Bog od nas pričakuje, ampak ravno nasprotno: je ne pogojevano sprejemanje Boga v našem življenju. Prav po tem prepuščanju Bogu korak za korakom skozi vse življenje počasi prepoznavamo to, kar se nam dogaja, kot izraz Božje volje. Šele v bleščeči luči vstajenja je Marija v polnosti zmogla doumeti skrivnost njenega Sina, že prej pa je dala svojo privolitev Očetovemu načrtu in se prepustila vodstvu Svetega Duha.
Srečanje se je prav tako zaključilo z adoracijo in blagoslovom.