V korak z mladimi.

Spomin na sinodo salezijanske mladine: šest mesecev kasneje

Pred šestimi meseci, od 11. do 16. avgusta 2024, je v Valdoccu in na Colle Don Bosco potekal zgodovinski in preobrazbeni dogodek: sinoda salezijanske mladine. Mladi z vsega sveta so se zbrali, da bi praznovali skupno salezijansko karizmo, poglobili svojo duhovnost in skupaj sanjali po don Boskovih stopinjah.

Danes, ko salezijanska družba še naprej razmišlja o tem potovanju in njegovem vplivu, je Sektor za mladinsko pastoralo objavil spominski videoposnetek, ki zajema dnevne vrhunce te nepozabne izkušnje. Video prikazuje trenutke skupnosti, veselja, dialoga, premišljevanja in molitve ter opozarja na globok vpliv, ki ga ima sinoda na življenja mnogih.

Sinoda je ustvarila neskončne valove in mladi so bili dejavni protagonisti, ki so živeli, delili in gradili to izkušnjo karizme. V tem trenutku spomina na te dni dodajamo misli mladih, ki pripovedujejo, kako je sinoda oblikovala njihova srca, njihove misli in njihova poslanstva. Njihova pričevanja navdihujejo vero v moč sanj, služenja in vere.

Preobrazbeno srečanje z don Boskovim duhom

Na mnoge udeležence je hoja po krajih, kjer je živel in sanjal don Bosko, pustila globok vtis. Ricky Toppo iz Indije je dejal: »Bil sem in sem blagoslovljen, da sem videl sobo sanj, v kateri nas je sanjal don Bosko pred 200 leti. Spoznavanje njegovega doma in težav njegovega življenja me je okrepilo in sem se namesto svojemu, prepustil Božjemu načrtu.«

Trenutki osebne prenove

Mnogim udeležencem je sinoda pomenila priložnost za duhovno prenovo. Angélica Ordóñez iz Hondurasa je razmišljala: »Včasih smo kot animatorji navajeni nenehno podpirati in služiti. Zame je bilo lepo, da sem ponovno prejemala in uživala ​​v prostoru, ustvarjenem za nas. Nisem se zavedala, kako zelo sem pogrešala srečanje z Jezusom v evharistiji in v adoraciji. V tistem trenutku sem se vrnila v osemletno deklico, ki se je pravkar pridružila salezijanskemu mladinskemu gibanju in spoznala prijatelja Jezusa, zaradi katerega sem se zaljubila v karizmo.«

Podobno je Dipti Toppo iz Indije dejal, kako je sinoda ponovno potrdila zaupanje Cerkve v mlade in njeno zavezanost, da jih duhovno vodi: »Spoznal sem, da Cerkev daje mladim prednost in jim zaupa. Ne želi nam dati le priložnosti za plodno kariero, smiselno življenje in zabavo, ampak tudi rešiti naše duše in izboljšati naše duhovno življenje.«

Duh sodelovanja in enotnosti

Sinoda je spodbujala močan občutek edinosti, tako med udeleženci kot med salezijanskimi animatorji. Wendy Ponce iz Bolivije je lepo opisala ozračje sodelovanja: »To je bila ena najboljših izkušenj v mojem življenju, uresničitev sanj, da sem bila del ekipe, ki je pripravljala različne trenutke sinode. Pomagala nam je ne le pri organizaciji različnih dejavnosti, ampak tudi pri boljši pripravi, tako da ekipe niso bile le delovne skupine, ampak prostor za ustvarjanje močnih prijateljskih vezi med salezijanci, hčerami Marije Pomočnice in laiki.«

Ta duh enotnosti je bil očiten tudi pri Pedru Beltránu iz Kolumbije, ki je dejal: »Po več kot 16-urnem potovanju iz Kolumbije v Evropo so se uresničile sanje vseh mladih salezijancev … Danes je moje srce napolnjeno s srečo, prenovo in predvsem hvaležnostjo. Don Bosko me še naprej navdihuje in zato so njegove sanje tudi moje … Ko gledam vse mlade sveta, ki so tukaj zbrani v enem srcu, nosim s seboj moč, da še naprej dajem vse in prinašam večno mladega in vstalega Kristusa vsem mladim, brez razlike.«

Opolnomočeni za služenje

Sinoda je bila platforma za mlade, kjer so uresničili svoj potencial voditeljev in služabnikov. Jessica Lahoud iz Libanona je ocenila zamisel o vključevanju mladih: »Eden od vidikov, ki sem ga še posebej cenila, je bilo vključevanje mladih v sinodo. Ideja, da bi mladi sodelovali in glasovali v spremstvu salezijancev, je bila navdihujoča in privlačna. Resnično je poudarila pomen naših glasov pri oblikovanju prihodnosti.«

Za Noah Rodriguez iz Indije je bilo sodelovanje med salezijanci in hčerami Marije Pomočnice še posebej navdihujoče: »Ena od stvari, ki me je resnično navdihnila, je bilo odlično sodelovanje med salezijanci in sestrami FMA. Videti, kako delajo drug ob drugem in dajejo vse od sebe pri vsaki dejavnosti, nas je vse motiviralo. Z enako vnemo in naklonjenostjo se bom vrnila v svojo državo Indijo, in se trudila ponoviti isto sodelovanje v salezijanskem mladinskem gibanju južne Azije.«

Univerzalna družina

Sinoda je izpostavila tudi univerzalnost salezijanske karizme. Pablo Osorio iz Španije je razmišljal o tem občutku pripadnosti: »To srečanje mi je dalo razumeti univerzalnost našega duha in mi dalo občutek, da sem del velike družine, ki presega meje, kulture in jezike. V veliko zadovoljstvo mi je bilo bilo, da sem bil generalni tajnik te sinode, kar mi je omogočilo dejavno sodelovanje pri organizaciji in usklajevanju naših razmišljanj in odločitev.«

Teaghan Dolan iz Avstralije je povedal, kako je sinoda obogatila njegovo razumevanje salezijanskega duha: »Ta sinoda je obogatila in okrepila nekatere vidike mojega življenja: edinost in univerzalnost katoliške Cerkve, salezijanski duh v različnih jezikih, moč, da vedno verjamemo v svoje sanje, voljo, da vedno delamo bolje, željo po darovanju v veselju in ljubezni, zaupanje v lastne sposobnosti, bratsko življenje, ljubezen in zaupanje v Boga, poznavanje don Boska.«

Živa dediščina

Če se šest mesecev kasneje ozremo na sinodo salezijanske mladine, je jasno, da izkušnja še naprej rodi sadove v življenju njenih udeležencev. Od duhovne prenove do večjega sodelovanja in globljega občutka poslanstva je sinoda pustila neizbrisen pečat v mladih po vsem svetu, ki so sodelovali.

Z objavo spominskega videa in delitvijo pričevanj Sektor za mladinsko pastoralo spominja, da don Boskove sanje živijo naprej: ne le v srcih tistih, ki so sodelovali na sinodi, ampak tudi v neštetih življenjih, ki se jih zdaj dotikajo in spreminjajo.

Kot je lepo rekel nek udeleženec: »Sem eden od tvojih sinov, don Bosko.«

ANS

Morda vas zanima tudi