Delne Cerkve so od jubilejnega leta 2025 povabljene, da se vsako leto 9. novembra, na praznik posvetitve lateranske bazilike, spomnijo in počastijo svetniške like, ki so obogatili krščansko pot in poglobili duhovnost na lokalni ravni. S pismom z dne 9. novembra 2024 papež poziva delne Cerkve, naj se spominjajo svojih svetnikov, blaženih, častitljivih in Božjih služabnikov kot zgledov in priprošnjikov, ki so odgovorili na vesoljni klic k svetosti.
»Poklicani smo, da se pustimo spodbujati tem likom svetosti, med katerimi izstopajo predvsem mučenci, ki so svojo kri prelili za Kristusa, in tisti, ki so bili razglašeni za blažene in svetnike kot zgledi krščanskega življenja in naši priprošnjiki. Pomislimo torej na častitljive, može in žene, katerih junaško izvajanje kreposti je priznano, na tiste, ki so v izjemnih okoliščinah svoj obstoj žrtvovali kot daritev ljubezni do Gospoda in svojih bratov, pa tudi do Božjih služabnikov, katerih postopki za razglasitev za blažene in svetnike potekajo … Vsi so naši prijatelji, sopotniki, ki nam pomagajo v polnosti uresničevati krstno poklicanost in nam kažejo najlepši obraz Cerkve, ki je sveta in je mati svetnikov.«
Vsaka delna Cerkev je zato povabljena, da z ustreznimi pobudami spodbuja ta spomin.
Tudi za salezijansko družino je to odlična priložnost za poživitev vseh postopkov za beatifikacijo in kanonizacijo, ki jih spremlja vrhovna salezijanska postulatura v občestvu z delnimi Cerkvami. Kot spominja Pierluigi Cameroni, vrhovni postulator za zadeve svetnikov salezijanske družine, »to pismo poudarja, da so postopki cerkveni dogodek: imajo velik cerkveni pomen in predstavljajo bogastvo, ki vključuje celotno krščansko skupnost. Niso nekaj zasebnega, ampak dar Cerkvi in dobrina Cerkve. Dati cerkveni pridih postopkom je življenjskega pomena. Postopki razločevanja, zbiranje pričevanj in dokumentov, pozornost do sluha svetosti in znamenj, ki spremljajo vsako poizvedbo, morajo imeti cerkveno razsežnost, ki vključuje škofije, župnije, skupine, salezijansko družino in ovrednotenje krajev rojstva, življenja in smrti kandidatov za svetost.«
Ta cerkvena širina je zelo učinkovita ne samo v tem, da svetniške kandidate bolje in neposredno poznamo kot zgledne priče vcepljenosti v Kristusa, ampak tudi v spodbujanju pripravljenosti vernikov k posnemanju in priprošnji za duhovne in materialne milosti ter naklonjenosti. Na ta način se krepi in razvija občutek psihološke in bivanjske bližine s svetniki, sorodnost srca in uma, čustvena in duhovna »simpatija«, duhovno občestvo, ki, medtem ko ohranja živo posvečevanje, vodi k resnični pedagogiki svetosti.
Tudi 174 svetnikov, blaženih, častitljivih in Božjih služabnikov karizmatične salezijanske družine se sveti »kakor zvezde na nebu« svetosti Cerkve. Treba jih je iskati, občudovati in se jim zahvaljevati, jih klicati kot blagoslovljene kalčke, prepojene z nebesi, prežete z Bogom, oaze upanja, ki nas osvetljujejo in podpirajo na zemeljskem romanju proti domovini nebes.
ANS