Dragi mladi, dragi fantje in dekleta po vseh krajih našega čudovitega salezijanskega sveta!
Danes je moj pozdrav namenjen predvsem vam. Seveda gre moje spoštovanje vsakemu sobratu salezijancu, dragim sestram hčeram Marije Pomočnice, salezijancem sotrudnikom, bivšim gojencem in gojenkam ter vsem članom naše lepe in velike salezijanske družine.
Dragi mladi, danes, 31. januarja, vam pišem iz Valdocca. Dani se. To je eden izmed trenutkov, ko molim h Gospodu, ob navzočnosti naše matere Marije Pomočnice in vseh naših svetih in blaženih v baziliki Marije Pomočnice (sv. Marija Dominika Mazzarello, sv. Dominik Savio, blaženi Mihael Rua in blaženi Filip Rinaldi), pred urno našega očeta don Boska.
Pripovedoval sem jim o vas. Prosil sem Gospoda, po priprošnji Marije Pomočnice in don Boska, za vse vas, otroke, najstnike in mlade iz salezijanskega sveta in za mlade vsega sveta. Upam, da je molitev za vas lep izraz naklonjenosti. Don Bosko je to vedno počel za svoje mlade in med njimi. To darilo vam želim v don Boskovem imenu izročiti na ta lep dan.
Kot že velikokrat želim tudi danes ponoviti globoko željo: da bi se vsi vi, vsak mlad tega sveta, lahko počuti doma v salezijanski hiši. Vrata salezijanskih ustanov morajo biti vedno odprta. Želim, da so vedno odprta, popolnoma odprta za vas. Tudi vrata našega srca, vrata srca vsakega člana salezijanske družine.
Kot že velikokrat želim tudi danes iz vsega svojega srca, da bi na enak način, kot je bílo don Boskovo srce za mlade, srce vsakega člana naše salezijanske družine bílo z vami, vas razumelo v globino, bilo sposobno deliti vaše napore in upanja, vaše sanje in načrte. Don Bosko je svojo naklonjenost do mladih spremenil v poslanstvo in jo napravil za bistvo lastnega obstoja. Prosim, da bi se to zgodilo tudi nam odraslim, ki smo poklicani, da vas spremljamo.
Kot že velikokrat vas želim tudi danes prositi za pomoč, da bi pomagali vsakemu izmed nas in vsakemu vzgojitelji v vaši hiši, posvečenemu ali laiku, obnoviti naše prijateljstvo za skupno pot do vzora pristnega načrta vzgojiti moža in ženo, kot ju želi Bog. Mladi in odrasli se vzajemno vzgajamo skozi dar, katerega nosilci smo. To ni neko geslo, to je globoko prepričanje, ki izhaja že iz don Boska. Tudi njegovi fantje so don Boska naredili takšnega, kakršen je bil. Dragi mladi, pomagajte nam, da vam bomo lahko podarili najboljši del sebe za rast, da boste boljši. Pomagajte nam, da vas ne bomo razočarali.
Tudi danes, kot že tolikokrat, ponavljam, da najdragocenejše, kar imamo in kar vam lahko damo, niso ustanove in navzočnosti salezijanske družine po svetu. Kar imamo najdragocenejšega, niso šole, ne športni objekti, ne univerze, niti oratoriji in sprejemni centri. Najdragocenejši dar, ki ga imamo, je Jezus Kristus, ki nas je osvojil, da smo zaljubljeni vanj. Najdragocenejše, kar imamo in vam bi radi darovali, je, tako kot je bilo za don Boska v odnosu do svojih mladih, srečanje z Bogom Očetom po njegovem sinu Jezusu Kristusu. Danes, kot sem že velikokrat dejal, želim, da bi te sanje postale resnične vsak dan, v vsakem kraju, v vseh narodih in kulturah, kjer se nahajamo. Tudi v vseh verah. Da bi vam pomagali srečati se z Bogom in v njem odkriti lepoto življenja, ki nam ga je podaril.
Z besedami našega ljubega očeta don Boska želim vsem vam, moji dragi prijatelji in prijateljice, otroci, najstniki in mladi, da bi bili srečni tukaj in v večnosti. Bodite srečni in osrečujte vaše družine in vse, ki vsakodnevno prebivajo v vašem malem vesolju.
Pozdravljam vas z naklonjenostjo in v imenu našega očeta don Boska.
Ángel Fernández Artime, vrhovni predstojnik