Skrčeni obrazi, jezni izrazi, napeti in skoraj kljubovalni pogledi v svet odraslih, ki jih je prisilil, da so na zbežali s svojih domov in iz svoje gotovosti … Pred dnevi so bili to edini vidni izrazi na obrazih številnih otrok in mladostnikov, ki so z družinami pobegnili iz najbolj vzhodnih predelov Ukrajine v zahodni del, ki ga je vojna manj prizadela. Počasi je vsaj nekaterim od njih vrnil kakšen sramežljiv nasmeh. Po več kot mesecu dni, preživetem na prostem, so 40 mladoletnikov iz Lisičanska sprejeli salezijanci iz Lviva v varnem okolju in družinskem ozračju.
40 otrok in mladostnikov je del skupine približno petdesetih ljudi, ki pripadajo štirim velikim rodbinam. Potovali so več kot pet tednov z edinim ciljem, da se umaknejo bombam in pobojem. Odgovorni v skupini so, tako kot mnogi drugi Ukrajinci, ostali doma, drugi so se minulo soboto ustavili v Lvivu, kjer so jih sprejeli v salezijanski skupnosti blaženega Filipa Rinaldija.
Salezijancem so pripovedovali o težavah tega nevarnega odhoda. Prevozili so več kot 1250 km od mesta Lisičansk, ki leži v pokrajini Donbas. V 40 dneh so si kuhali na prostem in ker so vodo hranili za pitje ali pripravo jedi, se niso niti umivali.
Pomoč prebivalcem, ki se nahajajo v težavah zaradi vojne, je postalo osnovno poslanstvo številnih salezijancev in prostovoljcev, pa ne le v Lvivu ali Ukrajini.
Zuzanna in Bernadette sta dijakinji salezijanske šole v Przemyślu, poljskem mestu na meji z Ukrajino. Prostovoljno pomagata ukrajinskim otrokom, ki so prestopili mejo. »Greva v skupine po prostorih, kjer spijo, z njimi se igrava, barvamo knjige, rišemo skupaj …«, razlagata dekleti.
V istem zavodu, ki je postal nekakšna postaja za tisoče beguncev, vsak dan po več ur na dan dela na desetine drugih študentov in prostovoljcev, ki organizirajo razdelitev materialnih dobrin in pripomočkov za osnovno pomoč. Gre za raztovarjanje škatel, ki prispe iz tujine, razvrščanje reči (hrana, oblačila, zdravila …), razporejanje po učilnicah, ki so postale skladišča. Sledi ponovna priprava vreč in škatel za dostavo beguncem po potrebi, pri čemer izvedejo obrnjeni postopek pakiranja in nakladanja.
Vse delo v salezijanskem centru v Przemyślu usklajuje salezijanski diakon Dawid Wilkos, voditelj salezijanskega mladinskega centra, ki poudarja pomen mednarodnega usklajevanja. »V podporo Ukrajini sodelujejo države iz vse Evrope: imamo neposredne stike z Nizozemci, Italijani, Nemci, Angleži … Vprašajo, kaj potrebujemo, nato jim podrobno napišemo potrebe in dejansko prejmemo te potrebščine.« Usklajeno podporo nudijo tudi družinam, ki so se odločile, da begunce gostijo na svojih domovih.
Povzeto po ANS
